Jedro

Neutemeljen je ugovor tožnikov, da bi tožena stranka lahko sama pridobila zdravstveno dokumentacijo, saj tožnika za pridobitev zdravstvenih podatkov, ki so obvezna sestavine vloge, nista podala pisne privolitve. Tožena stranka torej ni imela možnosti, da bi sama pridobila zdravstveno dokumentacijo in je vlogo tožnikov, ki je bila zato nepopolna, pravilno zavrgla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom kot nepopoln zavrglo predlog za opustitev cepljenja A. A., rojene ... 2021, ki sta ga vložila B. B. in C. C. (v nadaljnjem besedilu vlagatelja ali tožnika). V obrazložitvi navaja, da sta tožnika predlog vložila v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih bolezni (v nadaljevanju ZNB). K predlogu za opustitev cepljenja nista priložila zdravstvene dokumentacije, zahtevane v četrtem odstavku 22.a člena ZNB, zato ju je tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozvala, da v roku 30 dni od prejema poziva vlogo dopolnita z naslednjimi manjkajočimi podatki oziroma dokumentacijo: - navedbo nalezljive bolezni, proti kateri naj bi se cepljenje opustilo; - navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti; - fotokopijo cepilne knjižice v primeru že opravljenih cepljenj; in - zdravstveno dokumentacijo (izvidi opravljenih specialističnih pregledov, odpustnica iz bolnišnice, fotokopija zdravstvenega kartona, kjer je zabeležena zdravniška obravnava opisanih zdravstvenih težav osebe, za katero vlagata predlog). Tožena stranka je tožnika v zahtevi po dopolnitvi vloge tudi opozorila, da bo v primeru, če predlog za opustitev cepljenja v navedenem roku ne bo pravilno dopolnjen, ta s sklepom zavržen, kot to določa drugi odstavek 67. člena ZUP.

2. Vlagatelja sta dne 26. 4. 2019 pri toženi stranki podala prošnjo za podaljšanje roka. Kot razlog sta navedla bolniško odsotnost C. C. in službeno odsotnost B. B. v tujini. Tožena stranka je prošnjo za podaljšanje roka s sklepom, št. 181-250/2018-6 z dne 15. 7. 2019, zavrnila, saj je menila, da je bil rok za dopolnitev predloga zadosten, prošnja za podaljšanje pa ni utemeljena, saj tožnika k prošnji nista priložila nobenih dokazil, ki bi izkazovala upravičen razlog za podaljšanje roka. Ker tožnika vloge nista dopolnila, jo je zato tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP kot nepopolno zavrgla.

3. Tožnika se z odločitvijo tožene stranke ne strinjata. V tožbi navajata, da je tožena stranka s tem, ko je štela, da je predlog za opustitev cepljenja nepopoln, kršila pravila ZUP. Predlog za opustitev cepljenja že brez zahtevane dopolnitve omogoča vsebinsko odločanje, zato tožena stranka zahteve ne bi smela zavreči. Skladno z določbo 129. člena ZUP bi tožena stranka predlog tožnikov za opustitev cepljenja lahko zavrgla zgolj kolikor bi bili izpolnjeni tam navedeni pogoji, oziroma le, če bi v skladu z določbo 66. člena ZUP ocenila, da je vloga nerazumljiva ali da ne vsebuje potrebnega, da bi jo bilo moč obravnavati. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila vloga zavržena iz katerega izmed razlogov iz 129. člena ZUP, oziroma zato, ker bi bila nerazumljiva ali ker ne bi vsebovala vsega potrebnega za obravnavanje, ampak zato, ker tožnika predloga za opustitev cepljenja nista dopolnila v skladu s pozivom. Iz vloge tožnikov nedvomno izhaja, da predlagata opustitev obveznih cepljenj po ZNB, saj je bil zoper njiju sprožen inšpekcijski postopek zaradi neopravljenega obveznega cepljenja mladoletnega otroka.

4. Tožena stranka je nedvomno seznanjena z imeni cepiv in nalezljivimi boleznimi, proti katerim je treba opraviti cepljenje, saj jih opredeljuje ZNB. Kolikor pa ji to ni znano, bi te podatke v okviru ugotavljanja dejanskega stanja morala pridobiti sama. Enako velja tudi za cepilno knjižico in relevantno zdravstveno dokumentacijo, ki pa nista pogoja za vsebinsko odločanje upravnega organa o utemeljenosti predloga. Tožena stranka bi zato morala vlogo obravnavati v skladu s 140. členom ZUP. Z opisanim ravnanjem je tožena stranka zagrešila bistveno kršitev določb postopka, predstavlja pa tudi poseg v ustavno zajamčeno pravico tožnikov do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Sodišču predlagata, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, ta pa naj jima povrne tudi stroške tega postopka.

5. Tožena strank v odgovoru na tožbo povzema potek celotnega postopka ter vsebino poziva, s katerim je tožnika pozvala na dopolnitev nepopolne vloge in ju opozorila na to, da bo njuno vlogo kot nepopolno zavrgla, če je ne bosta ustrezno dopolnila. Brez popolne vloge, oziroma zdravstvene dokumentacije se postopek ne more začeti. V skladu z drugim odstavkom 66. člena ZUP mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drugi predpis, zato vztraja, da je predlog za opustitev cepljenja brez zdravstvene dokumentacije, za katero se predlaga opustitev cepljenja, nepopoln.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev v izpodbijanem sklepu, izdanem na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, da se predlog tožnikov za opustitev cepljenja kot nepopoln zavrže. Med tožnikoma in toženo stranko ni sporno, da tožnika v odrejenem roku, kljub pozivu tožene stranke in opozorilu na posledice nedopolnitve vloge, predloga za opustitev cepljenja nista dopolnila skladno s pozivom. Tožnika odločitev izpodbijata z navedbami, da je bila vloga popolna, saj bi lahko tožena stranka zahtevano dokumentacijo v skladu z določbo 139. člena ZUP pridobila sama.

8. Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB (veljavnem v času odločanja tožene stranke) je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. Iz prvega odstavka tega člena izhaja, da se, med drugim, z vpogledom v zdravstveno dokumentacijo ugotavljajo morebitni razlogi za opustitev obveznega cepljenja. Po določbi drugega odstavka 66. člena ZUP mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon, to je v konkretnem primeru vsaj zdravstveno dokumentacijo, ki je obvezna sestavina vloge, vendar pa je tožnika vlogi nedvomno nista priložila.

9. Neutemeljen je ugovor tožnikov, da bi tožena stranka lahko na podlagi določbe 139. člena ZUP sama pridobila zdravstveno dokumentacijo. Kakor izhaja iz petega odstavka 139. člena ZUP, uradna oseba lahko za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja iz uradnih evidenc pridobiva osebne podatke o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Določene podatke, med katerimi so tudi zdravstveni podatki, pa lahko uradna oseba, ki vodi postopek, pridobi le, če tako določa zakon ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke, oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo. ZNB niti v 22.a členu, v katerem navaja obvezne sestavine vloge, niti v drugih členih takega pooblastila toženi stranki ne daje, med tožnikoma in toženo stranko pa ni sporno, da tožnika za pridobitev zdravstvenih podatkov, ki so obvezna sestavine vloge, nista podala pisne privolitve in je zato njun ugovor glede uporabe določbe 139. člen ZUP neutemeljen. Tožena stranka torej ni imela možnosti, da bi sama pridobila zdravstveno dokumentacijo, ki je pogoj za uvedbo postopka po 22.a členu ZNB, in je vlogo tožnikov, ki je bila zato nepopolna, pravilno zavrgla. Glede na navedeno so neutemeljeni ugovori tožnikov, ki se nanašajo na bistveno kršitev določb postopka in v posledici na poseg v ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS.

10. Ker je sodišče tožbene navedbe presodilo kot neutemeljene, pri izdaji izpodbijanega sklepa pa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikoma in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnika tudi nista predlagala izvedbe dokazov, niti nista predlagala, da naj sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.

K točki II izreka:

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.