Jedro

Ker je po četrtem odstavku 367. člena ZPP izključena možnost dopustitve revizije v primerih, v katerih zakon določa, da revizije ni, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo v delu, v katerem se predlog nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku iz tožbe, ki je manjši od 4.000,00 EUR, čeprav obravnavani gospodarski spor ni potekal po pravilih, ki veljajo za spor majhne vrednosti.

Opis zanj sporne procesne situacije, do katere je prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje, in očitek kršitve 347. in 358. člena ZPP sama zase ne utemeljujeta revizijskega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje.

Izrek

Predlog se zavrže v delu, v katerem se nanaša na odločitev o zahtevku iz tožbe.

V preostalem delu se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in po spremembi sodbe sodišča prve stopnje (1) toženi stranki naložilo plačilo 2.568,02 EUR, (2) nasprotni tožbeni zahtevek pa zavrnilo za znesek 3.492,83 EUR. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bil zavrnjen nasprotni tožbeni zahtevek v znesku 5.441,76 EUR.

2. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. V predlogu je izpodbijala sodbo sodišča druge stopnje v celoti.

3. Po določbi četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče ne more dopustiti revizije (med drugim), če zakon določa, da revizije ni. ZPP pa določa, da ni revizije v sporih majhne vrednosti (osmi odstavek 458. člena ZPP).

4. Predlagatelj je v uvodu povzel, da se je tožbeni zahtevek iz tožbe glasil na znesek (glavnice) 2.568,02 EUR (enak znesek je naveden v uvodih priloženih sodb sodišč prve in druge stopnje, razviden pa je tudi iz povzetka zneskov vtoževanih računov v priloženi sodbi sodišča druge stopnje). Predmet spora po zahtevku iz tožbe je v obravnavanem gospodarskem sporu tako plačilo zneska, ki je manjši od 4.000,00 EUR. Zato je treba odgovoriti na vprašanje, ali gre - v tem delu - za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP), v katerem ni revizije (osmi odstavek 458. člena ZPP), ali pa je treba tudi glede izpodbijane odločitve o tožbenem zahtevku iz tožbe upoštevati, da je bila pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-D vložena nasprotna tožba z denarnim tožbenim zahtevkom, ki je presegal 4.000,00 EUR in da obravnavani gospodarski spor ni potekal po pravilih, ki veljajo za spor majhne vrednosti.

5. Nasprotna tožba ima status samostojne tožbe in zanjo veljajo enake zahteve kot za tožbo, če ZPP izrecno ne določa drugače. Ker za revizijski postopek takih določb v ZPP ni, tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe ne more imeti vpliva na presojo o dovoljenosti oziroma možnosti dopustitve revizije glede odločitve o tožbenem zahtevku iz tožbe. V praksi vrhovnega sodišča je ustaljeno stališče, da sta (tudi) v pogledu presoje o dovoljenosti revizije tožba in nasprotna tožba samostojni. Ker pa je po četrtem odstavku 367. člena ZPP izključena možnost dopustitve revizije v primerih, v katerih zakon določa, da revizije ni, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo v delu, v katerem se predlog nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku iz tožbe, ki je manjši od 4.000,00 EUR, čeprav obravnavani gospodarski spor ni potekal po pravilih, ki veljajo za spor majhne vrednosti.

6. V zvezi z izpodbijano zavrnitvijo tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe je predlagatelj očital sodišču druge stopnje kršitev 347. in 358. člena ZPP. Navedel je, da je sodišče druge stopnje, ne da bi opravilo obravnavo, ugotavljalo dejstva, ki niso zajeta v dejanski podlagi sodbe sodišča prve stopnje.

7. Po četrtem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno opisati kršitve postopka. Ker tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o konkretnempravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.

8. Temu kriteriju predlagatelj v obravnavanem primeru ni zadostil. Opis zanj sporne procesne situacije, do katere je prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje, in očitek kršitve 347. in 358. člena ZPP sama zase namreč ne utemeljujeta revizijskega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje (prim. 2. točko prvega odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). S tem v zvezi Vrhovno sodišče posebej pojasnjuje, da je relativna bistvena kršitev postopka podana (med drugim) takrat, ko sodišče ni pravilno uporabilo kakšne določbe ZPP, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zato je treba šteti, da predlog ni zadostil zahtevi iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije v tem delu zato zavrnilo