Jedro

V obravnavanem primeru je tožena stranka ugotovila drugačno dejansko stanje, kot ga je navedla tožeča stranka v svoji vlogi. V ugotovitvenem postopku bi tožena stranka morala tožeči stranki dati možnost, da se izjavi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, št. 303-4-02810/2020/2 (brez datuma) se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je upravni organ odločil, da se zavrne vloga tožeče stranke podana na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2 (v nadaljevanju Javni poziv). Iz obrazložitve izhaja, da se je tožeča stranka dne 15. 4. 2021 ob 14:22 uri preko uporabniškega portala „MOJ SPIRIT“ prijavila na Javni poziv, ki je bil dne 8. 4. 2021 objavljen na spletni strani tožene stranke. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka kot prijavitelj ne izpolnjuje vseh pogojev poziva. Ni namreč izkazala, da ima poslovne prostore v najemu od vključno 12. 3. 2020 do vključno 31. 12. 2020. Iz predložene najemne pogodbe št. 05/2008 z dne 18. 11. 2008 izhaja, da je sklenjena samo za obdobje 5 let, to pomeni, da je prenehala veljati z dnem 18. 11. 2013. Res da iz izpisa poslovnega registra izhaja, da ima prijavljen poslovni naslov na naslovu ..., kjer se nahajajo poslovni prostori, ki so predmet navedene najemne pogodbe, vendar to ni zadosten dokaz za zaključek, da prijavitelj tam dejansko opravlja svojo poslovno dejavnost tudi po poteku najemnega razmerja. Ker prijavitelj ni izkazal, da ima poslovne prostore v najemu v času od 12. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020 se njegova vloga zavrne.

2. Tožeča stranka se z odločitvijo upravnega organa ne strinja, zato pred naslovnim sodiščem vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je pomotoma pozabila vlogi priložiti anekse k najemni pogodbi št. 5/2008 z dne 18. 11. 2008 in da bi jo tožena stranka morala pozvati k dopolnitvi vloge. Tožeča stranka poudarja, da se že iz poslovnega registra vidi, da je podjetje registrirano na naslovu, kjer opravlja dejavnost že od leta 2008 in da je bilo jasno, da gre za pomoto. Sodišču predlaga, da izpodbijani upravni sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v obravnavanem primeru vloga ni bila nepopolna, pa tudi če bi bila, iz točke 1.5. na strani 10 Javnega poziva izhaja, da dopolnitev nepopolne vloge po tem Javnem pozivu ni možna. V primeru nepopolne vloge ali neizpolnjevanja pogojev za prijavitelje, se prijavitelju vloga zavrže oz. zavrne, za kar javna agencija izda sklep, ki ga posreduje neizbranemu prijavitelju. Tožeča stranka je prezrla 34.a člen Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1,) saj se 27. člen ZPOP-1, ki se nanaša na dopolnjevanje nepopolnih vlog, v predmetnem javnem pozivu ne uporablja. K vlogi z dne 15. 4. 2021 je bila priložena najemna pogodba z veljavnostjo do 18. 11. 2013, z njo tožeča stranka ni dokazala, da ima v najemu poslovne prostore, kjer je registriran njen sedež dejavnosti oz. kjer opravlja najmanj eno od upravičenih dejavnosti kot glavno dejavnost v času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Nova listinska dokumentacija (aneksi), ki jih je priložila k tožbi v upravnem sporu je novota. Navedeno gradivo bi morala in bi lahko predložila že v upravnem postopku. Tožena stranka poudarja, da je v obravnavanem primeru šlo za javnopravno stvar, v kateri se po sodni praksi uporablja posebna vrsta skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem je na podlagi 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) načelo zaslišanja stranke izključeno.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmetni Javni poziv je bil namenjen sofinanciranju obratovalnih stroškov zaradi izpada v prihodkih, zaradi posledice epidemije COVID-19 v mikro, malih in srednje velikih podjetjih, ki opravljajo dejavnost v gostinstvu in turizmu, ki predstavljajo ključne in zaradi epidemije COVID-19 zelo prizadete dele slovenske turistične ponudbe. Predmet tega Javnega poziva je tako bilo sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020, ko so bila podjetja zaradi epidemije (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji) močno prizadeta in praktično niso ustvarjala prihodkov.

6. Predmetni Javni poziv je bil v Uradnem listu RS objavljen na podlagi ZPOP-1. Slednji v prvem odstavku 34.a člena določa, da lahko izvajalec razpisa za dodelitev sredstev izvede javni poziv, kadar gre za dodeljevanje spodbud, manjših od 10.000,00 EUR, oziroma v primeru izvedbe instrumentov iz 17. člena tega zakona, kadar je ekvivalent vrednosti nepovratnih sredstev manjši od 10.000,00 EUR. Sredstva se dodelijo upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, določene v javnem pozivu, in sicer po vrstnem redu prispetja popolnih vlog, do porabe sredstev.

7. Javni poziv je oblika javnega povabila, pri katerem gre za postopek, podoben postopkom javnih razpisov. V teh postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge, to je, da se vsi prijavitelji obravnavajo pod enakimi pogoji ter posledično, da veljajo enaki pogoji za odločanje o izbiri ali neizbiri prijavitelja, ki bo deležen sofinanciranja iz javnih sredstev. Sodišče zato v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega poziva z zakonom1 in je torej presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov in javnih pozivov oz. povabil zadržana, zaradi česar sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje.2 Vendar pa mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa oz. javnega povabila ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopkih javnih razpisov oz. javnih pozivov za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.3

8. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave. Obrazložitev mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

9. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka svojo odločitev opira zgolj na dokumentacijo Javnega poziva, obrazložitev ne vsebuje določb zakona, na podlagi katerega je tožena stranka odločila. V skladu z zgoraj citirano 4. točko 214. člena ZUP mora obrazložitev obsegati tudi navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira. Te je sicer tožena stranka navedla v odgovoru na tožbo, vendar pomanjkljive obrazložitve akta tožena stranka ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu, kot je to storila v obravnavani zadevi. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora namreč organ navesti v obrazložitvi svoje odločbe.4

10. Javni razpisi in javni pozivi, kot je sporen Javni poziv namreč niso niti zakonski, niti podzakonski predpisi. Njihova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo, oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi oziroma pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oziroma pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu in na zakonitem predpisu. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.5

11. Sodišče glede na zatrjevanja tožene stranke iz odgovora na tožbo še ugotavlja, da sicer peti odstavek 34.a člena ZPOP-1 določa, da se za javni poziv smiselno uporabljajo določbe glede postopka javnega razpisa, in sicer 21., 24., 25., 28., 30., 32., 33. in 34. člen tega zakona.6 ZPOP-1 je torej v 34.a členu za postopek javnega poziva določil smiselno uporabo nekaterih določb ZPOP-1, ki se nanašajo na javni razpis. Iz Predloga Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem podjetništvu (ZPOP-1D), EPA 1893-VII, s katerim je bil uveljavljen 34.a člen izhaja, da predlagana določba za javni poziv določene faze postopka poenostavlja. Vendar pa specialni zakon, kot je glede na ZUP ZPOP-1, postopka ne sme poenostaviti tako, da bi zmanjševal učinkovito varstvo pravic. Tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 144. členu ZUP, se zahteva aktivno ravnanje organa, da se določene pomanjkljivosti odpravijo. Šele od tega trenutka dalje gre za vprašanje odločanja organa po skrajšanem postopku (144. člen ZUP) ali po posebnem ugotovitvenem postopku (145. in 146. člen ZUP).

12. V obravnavanem primeru je tožena stranka ugotovila drugačno dejansko stanje, kot ga je navedla tožeča stranka v svoji vlogi (da ima v najemu poslovne prostore za obdobje od 12. 3. 2020 do 31. 12. 2020), dejansko stanje je tudi preverjala v uradni evidenci (AJPES), iz katere je izhajalo, da ima tožeča stranka še zmeraj poslovni naslov na naslovu, kot izhaja iz predložene najemne pogodbe. V tem ugotovitvenem postopku bi tožena stranka morala tožeči stranki dati možnost, da se izjavi, še posebej, ker je ugotovila drugačno dejansko stanje, kot ga je ta navedla v svoji vlogi.

13. Ker je upravni organ kršil določila upravnega postopka, to pa je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), in ker je izpodbijana odločba neobrazložena, se slednje ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral le-ta odpraviti navedene kršitve.

14. Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo na seji in ni opravilo glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Tožeča stranka stroškov postopka ni priglasila, zato sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tožena stranka pa v postopku ni uspela, zato v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nosi sama svoje stroške postopka.

1 Tako sodba UPRS II U 390/2011 z dne 15. 1. 2014, II U 220/2021 z dne 13. 10. 2021 in druge. 2 Tako sodbe UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 in I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019. 3 Tako sodbe UPRS I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1722/2012 z dne 16. 4. 2013 in I U 864/2016 z dne 14. 3. 2017. 4 Tako sodbe UPRS I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2008, II U 74/2019 z dne 2. 9. 2021, II U 72/2019 z dne 22. 9. 2021, II U 2019/2021 z dne 3. 11. 2021 in II U 220/2021 z dne 13. 10. 2021. 5 Tako sodbe VSRS X Ips 357/2015, X Ips 358/2015, X Ips 359/2015 in X Ips 360/2015, vse z dne 5. 4. 2017. 6 Tako 21. člen določa komisijo za dodelitev sredstev, 24. člen opredeljuje vlogo, 25. člen odpiranje vlog, 28. člen ocenjevanje vlog, 30. člen obvestilo o neizbranim vlagateljem, 32. člen vsebino pogodbe, ki se podpiše na podlagi sprejetja vloge, 33. člen, ki ureja hranjenje dokumentacije in 34. člen, ki določa, da zoper sklep oziroma obvestilo izvajalca o nesprejemu ponudbe ni pritožbe.