Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi društva Helsinški monitor Slovenije - združenje za človekove pravice, Ljubljana, ki ga zastopa Neva Miklavčič Predan, zoper odločitev Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov na seji 6. julija 2022
Pritožba zoper sklep Državnega zbora št. 004-03/22-7/9 z dne 13. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 68/22) se zavrže.
1.Pritožnik je vložil vlogo, ki jo je naslovil kot: "Ustavna pritožba zaradi kršitve volilne pravice, člen 43 Ustave RS s predlogom za začasno odredbe". Navaja, da se postavlja vprašanje o zakonitosti volitev v Državni zbor dne 24. 4. 2022 oziroma kršitvi 43. člena Ustave, ki zagotavlja poštene volitve in poštene volilne izide. Zatrjuje, da naj bi bilo na volitvah oddanih 11.080 neveljavnih glasovnic. Pritožnik navaja, da se pridružuje mnenju pravnikov, profesorjev, ki ugotavljajo, da volilni izid s tako visokim številom neveljavnih glasovnic niso zakoniti v okolju, kjer ni nepismenosti. Meni, da je veljavno glasovnico zelo preprosto spremeniti v neveljavno z obkrožanjem dodatnih kandidatov ali drugačnim pisanjem po glasovnici, kar bi lahko storile osebe, ki popisujejo volilne rezultate. Pritožnik navaja še, da "groba matematika pokaže, da so bile volitve zgoljufane na več nivojih". Pri tem opozarja na nenavadno sporočanje podatkov o volilni udeležbi in podpori posameznim strankam na Radioteleviziji Slovenija na večer dneva glasovanja. Razmerje glasov med različnimi strankami naj bi se glede na odstotek preštetih glasov ves čas nenavadno spreminjalo. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izda začasno odredbo in ustavi oblikovanje Državnega zbora in Vlade, dokler se vse nezakonitosti ne raziščejo. Predlaga še, naj Ustavno sodišče pritožbo sprejeme v obravnavo in določi, katere politične stranke bodo sestavile komisijo, ki bi pregledala glasovnice in podala poročilo o tem, katere stranke oziroma kandidati so bili obkroženi na neveljavnih glasovnicah.
2.Pritožnik je vlogo naslovil "Ustavna pritožba zaradi kršitve volilne pravice, člen 43 Ustave RS s predlogom za začasno odredbe". V njej je smiselno predlagal ponoven pregled glasovnic in ponovno štetje glasov. Glede na čas vložitve vloge[1] in glede na vsebino navedb je Ustavno sodišče štelo, da vlaga pritožbo po tretjem odstavku 82. člena Ustave in z njo izpodbija sklep Državnega zbora št. 004-03/22-7/9 z dne 13. 5. 2022.[2]
3.Tretji odstavek 82. člena Ustave določa, da Državni zbor potrdi poslanske mandate in da je proti odločitvi Državnega zbora v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče. Podrobneje to pritožbo ureja 69. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Kolikor nima posebnih določb, pa je treba glede na prvi odstavek 49. člena ZUstS smiselno uporabljati še določbe IV. poglavja tega zakona. Zoper odločitev Državnega zbora v postopku potrditve poslanskih mandatov o pritožbi zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, po prvem odstavku 69. člena ZUstS kandidat ali predstavnik liste kandidatov lahko vloži pritožbo na Ustavno sodišče. Rok za vložitev pritožbe je po drugem odstavku navedenega člena 8 dni od dneva odločitve Državnega zbora.
4.Pritožbo v postopku potrditve poslanskih mandatov zoper odločitev Državnega zbora lahko vloži le kandidat ali predstavnik liste kandidatov (prvi odstavek 69. člena ZUstS). Pritožnik je društvo, ki ni aktivno legitimirano za vložitev pritožbe. Zato je Ustavno sodišče pritožbo zavrglo.
5.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pritožbe.
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 69. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena in s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto
Predsednik
[1]Vloga je bila vložena osebno 16. 5. 2022 po tem, ko je Državna volilna komisija sprejela Zapisnik o ugotovitvi izida volitev poslancev v Državni zbor z dne 7. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 62/22) ter po sprejetju sklepa Državnega zbora št. 004-03/22-7/9 z dne 13. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 68/22).
[2]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Mp-3/18 z dne 12. 7. 2018, 5. točka obrazložitve.