Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanj: – ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri dosedanjih delodajalcih; – ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1 nanaša na višino ali tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna; – ali se res ne upošteva del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka.
Revizija se dopusti glede vprašanj: – ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri dosedanjih delodajalcih; – ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1 nanaša na višino ali tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna; – ali se res ne upošteva del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka.
1. Sodišče prve stopnje je za prisojene zneske razlik v plači toženi stranki naložilo v obračun dodatek za delovno dobo od 1. 10. 2016 do 21. 9. 2017 v višini 0,5 % za vsako leto tožnikove delovne dobe, dosežene do 30. 6. 2007, in v višini 0,6 % za vsako leto delovne dobe od 1. 7. 2007 dalje. Tožena stranka je tožniku izplačevala dodatek za delovno dobo do januarja 2015 glede na skupno delovno dobo, od tedaj dalje pa le glede na delovno dobo pri njej. Glede na določbe 9., 129. in 222. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se ne more kot pravne podlage za določitev dodatka za delovno dobo uporabiti določbe 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije (v nadaljevanju Kolektivna pogodba). Kolektivna pogodba je nezakonito skrajševala upoštevno delovno dobo, za katero se priznava dodatek za delovno dobo.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. Sprašuje, ali je mogoče razlagati prvi odstavek 129. člena ZDR-1 edino tako, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih. Zanima jo, ali v skladu z določbo 222. člena ZDR-1 urejanju s kolektivno pogodbo prepuščena zgolj višina dodatka za delovno dobo, ki je lahko nižja tudi od 0,5 %, ne pa tudi doba, za katero delavec ta dodatek prejema. Sprašuje, ali določba 9. v zvezi z določbo 222. člena ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo nanaša zgolj na višino dodatka, ne pa tudi na obdobje, za katerega se dodatek delavcu obračuna. Dodatno jo zanima, ali se res ne upošteva del 48. člena Kolektivne pogodbe, ki dodatek za delovno dobo priznava za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka.
4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
5. Predlog je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo dopustilo v tako začrtanem obsegu (tretji odstavek 367.c člena ZPP).