Jedro

Način predlagane delitve in višina solastninskih deležev na stvari za odmero sodne takse v delitvenem postopku nista pravno odločilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice z dne 25. 9. 2015 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse N 469/2015 z dne 18. 9. 2015. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Navaja, da izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa z ustrezno odmero sodne takse, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s povračilom pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Judikat, na katerega se sklicuje sodišče, je po pritožbenem mnenju v dejanskem pogledu neprimerljiv z obravnavano zadevo. Predmet razdružitve, nadaljnje prodaje in cenitve je le 1/12 nepremičnine. Le na tem deležu se bo spremenilo dejansko lastniško stanje. Predlagateljica ni predlagala prodaje celotne nepremičnine in delitve kupnine med udeleženci. Samo v tem primeru bi bil predmet delitve celotna nepremičnina. Sodno takso je treba ovrednotiti le od 1/12 nepremičnine. Pravilna odmera znaša 518,40 EUR (1/12 od 103.612,00 EUR – vrednost celotne nepremičnine po vrednosti GURS znaša 8.634,33 EUR; količnik 1,0 znaša 162,00 EUR, kar pomnoženo s faktorjem 3,2 po tarifni številki 9611 ZST-11 znaša 518,470 EUR). Sodišče je napačno opredelilo višino sodne takse in napačno upoštevalo izhodiščno vrednost dela nepremičnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagateljica zahteva delitev solastnine nepremičnine parc. št. ... k. o. ... Navedla je, da je solastnica do 11/12 celote, nasprotna udeleženka pa do 1/12 navedene nepremičnine. Sodišče je ugotovilo, da so obravnavane nepremičnine pri GURS ovrednotene na 103.612,00 EUR. Sodno takso za predlog je odmerilo od navedene vrednosti. Pri odločanju se je oprlo na 27. člen ZST-1 in ga pravilno uporabilo. S pravilnimi razlogi je že zavrnilo ugovorne navedbe o napačni osnovi za odmero takse v delitvenem postopku. Pritožba vztraja zgolj pri ponavljanju svojih ugovornih trditev, s čimer pa pravilne odločitve sodišča ne more omajati.

5. V postopku delitve stvari ali skupnega premoženja se vrednost predmeta postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli (27. člen ZST-1). Način predlagane delitve in višina solastninskih deležev na stvari za odmero sodne takse v delitvenem postopku nista pravno odločilna. Solastnina je po svoji naravi enotno pravno razmerje, ki se bo spremenilo in preoblikovalo v nove pravne položaje šele v predlaganem sodnem postopku (bodisi s fizično, bodisi s civilno delitvijo). Enotnosti pravnega razmerja pred delitvijo sledi tudi 27. člen ZST-1. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je osnova za odmero sodne takse za predlog delitve stvari v solastnini vrednost celotne stvari in ne zgolj višina solastninskega deleža, ki pred sodno delitvijo (še) ni v izključni lasti predlagateljice. Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno.

6. Vrednost celotne nepremičnine, ki jo je sodišče prve stopnje vzelo kot osnovo za odmero sodne takse, za pritožbo ni sporna. Kot pravilno jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Ugotavlja, da je sodna taksa odmerjena pravilno in zakonito.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in sklep ni obremenjen z uradno upoštevnimi kršitvami materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP2 v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in 37. členom ZNP3).

8. Pritožnica s pritožbo ni uspela, poleg tega pa v nepravdnem postopku udeleženci načeloma trpijo vsak svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). Zato naj pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986 s spremembami.