Jedro

Izločitev dokazov v zadevi Benedik proti Sloveniji.

Izrek

I. Pritožbi okrožnega državne tožilke se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se - obvestilo I.W. št. SO 12-115 V 2016-0000372632 z dne 13. 1. 2016 s CD/DVD nosilcem (l. št. 11 do 15, prilogi A1 in A2), - obvestilo I.W. št. SO 12-115 V 2016-0000372632 z dne 13. 1. 2016 s prevodom v slovenski jezik (l. št. 16), iz spisa ne izločita.

II. Pritožbi zagovornika obdolženega U.K. se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se iz spisa dodatno izločijo še zapisniki o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave z dne 13. 4., 18. 4., 19. 4. in 21. 4. 2017, potem zapisniki o zavarovanju podatkov elektronske naprave z dne 24. 4., 26. 4., 9. 5., 16. 5., 17. 6. (dvakrat) in 26. 6. 2017, zapisniki o preiskavi elektronske naprave z dne 25. 4., 9. 5., 18. 5. in 19. 6. 2017 ter uradni zaznamki o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 12. 7., 7. 9. in 7. 11. 2017. III. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom II K 10625/2018 z dne 12. 6. 2018 iz spisa izločilo v izreku sklepa podrobneje naštete dokaze, ki se po pravnomočnosti sklepa zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov.

2. Zoper sklep sta se pritožila okrožna državna tožilka in obdolženčev zagovornik. Prva se je pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se obvestilo pod 1. in 2. alinejo izreka sklepa iz spisa ne izločita. Obdolženčev zagovornik se je pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da se iz spisa izločijo še v pritožbi podrobneje našteti dokazi.

3. Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje:

4. Strinjati se je z okrožno državno tožilko, da pri navedenih obvestilih I. iz W. in njegovem prevodu ne gre za dokaza, ki bi bila sama zase pridobljena s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ne za dokaza, ki bi bila pridobljena na podlagi takšnih dokazov. Zadnje je izključeno, ker sta obvestili dejansko prvi dokaz, ki je bil pridobljen v obravnavani zadevi, medtem ko je v zvezi z njuno ustavno dopustnostjo opozoriti, da predmet varstva in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni IP naslov, ampak podatki o njegovem naročniku. Pomeni, da je treba v tem primeru ustavnopravno dopustnost posameznega dokaza presojati od tedaj, ko so bili razkriti naročnikovi podatki in ne že, ko je bil razkrit zgolj njegov IP naslov.

5. Ker je bil torej v obravnavani zadevi naročnik razkrit šele po zahtevi policije za posredovanje podatkov družbi T. in dne 20. 1. 2016, predhodno pridobljeni podatki o IP naslovu iz obvestil Interpola ne morejo biti predmet dokazne prepovedi iz drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter je bilo sklep skladno s pritožničinim predlogom spremeniti.

6. Spremeniti pa ga je bilo treba tudi po predlogu obdolženčevega zagovornika, ki v pritožbeni obrazložitvi utemeljeno opozarja na vzročno zvezo med navedenim zahtevkom policije, namesto katerega bi se po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Benedik proti Sloveniji št. 62357/2011 morala nahajati sodna odredba in dokazi, ki so v izreku tega sklepa podrobneje navedeni. Izjemi sta kazenska ovadba, ki ni dokaz v kazenskem postopku in v kateri vsebina drugih dokazov ni povzeta ter uradni zaznamek o zavarovanju elektronske naprave z dne 9. 6. 2017, ki po podatkih kazenskega spisa ni bil pridobljen in ki ga potemtakem, enako kot kazenske ovadbe, iz spisa ne gre izločiti.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke sledilo v celoti, pritožbi obdolženčevega zagovornika pa v delu, ter sklep sodišča prve stopnje v obsegu, kot izhaja iz izreka tega sklepa, spremenilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).