Jedro

V obravnavanem postopku je organ za BPP opravil poizvedbe, pridobil podatke iz uradnih evidenc ter pozval tožnico na predložitev določenih listin, čemur je tožnica tudi sledila in po opravi vseh opisanih dejanj ugotovil, da znaša vrednost premoženja družine tožnice več kot 13.780,00 EUR glede na ZDIU12 (tj. 115.827,00 EUR), zaradi česar tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in mora vrniti izplačane stroške v tam opredeljenem znesku in na tam opredeljen način.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP odločil, da je tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 300,00 EUR na tam navedeni račun in opredeljenem roku. V obrazložitvi je organ navedel, da je bila tožnici z odločbo, št. Bpp 601/2009 z dne 9. 9. 2009, odobrena brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Sevnici, K 35/2009 z dne 26. 8. 2009. Iz tega naslova je bila izplačana nagrada in stroški dodeljene odvetnice v znesku 300,00 EUR. Tožnica v postopku ni uspela. Glede na 49. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ob upoštevanju 13. člena ZBPP, je organ opravil poizvedbe in pridobil podatke iz uradnih evidenc. Na podlagi podatkov iz zemljiške knjige in iz javne evidence o vrednosti nepremičnin pri GURS je organ ugotovil, da znaša skupna vrednost zemljišč, ki so zazidljiva in se po ZSVarPre štejejo kot premoženje tožnice in njene družine, 115.827,00 EUR, kar presega 13.780,00 EUR (določenih v ZDIU12). Tožnica po preteku štirih let ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi česar je organ odločil, kot izhaja iz izreka sklepa.

Tožnica je v tožbi (ki jo je posredovala kot vlogo na organ) navedla, da so jo šokirale cene parcel in status, kljub temu, da gre za plazovit teren. Zato je šla na Geodetsko upravo in tam so ugotovili, da ima organ napačne podatke, ker se dejansko stanje in izračun parcel ne ujema. Določene parcele sploh niso njihove, prav tako so dejanske cene veliko manjše. Prosila je za ponovno preveritev dejanskega stanja in posledično, da se izda nova odločitev.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Sodišče je tožnico pozvalo na dopolnitev vloge z dopisom, I U 359/2014 z dne 4. 3. 2014, in sicer, da pravilno navede toženko, upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, razloži, zakaj toži in opredeli tožbeni predlog ter priloži izpodbijani akt k tožbi. Tožnica se pozivu ni odzvala. Kljub neodzivu tožnice na navedeni poziv sodišče ocenjuje, da je zadeva sposobna za obravnavanje, ker je v vlogi opredeljen organ (Okrožno sodišče v Krškem), ki je izpodbijani akt izdal in ki zastopa toženko Republiko Slovenijo po 17. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), upravni akt se nahaja v posredovanih upravnih spisih, iz vsebine vloge pa je mogoče razbrati, da tožnica meni, da je bilo v zadevi zmotno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar meni, da je treba o zadevi ponovno odločiti.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica izpodbija sklep organa za BPP, izdanega po uradni dolžnosti v skladu z 49. členom ZBPP. Po tej določbi, če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke po 48. členu tega zakona, je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP (prvi odstavek). Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine iz prvega odstavka tega člena, ravna pristojni organ za BPP po določbah zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči (četrti odstavek).

Iz spisa izhaja, da je v obravnavanem postopku organ opravil poizvedbe, pridobil podatke iz uradnih evidenc ter pozval tožnico na predložitev določenih listin, čemur je tožnica tudi sledila in po opravi vseh opisanih dejanj ugotovil, da znaša vrednost premoženja družine tožnice (nepremičnine v lasti tožnice in njenega moža) več kot 13.780,00 EUR glede na ZDIU12 (tj. 115.827,00 EUR), zaradi česar tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in mora vrniti izplačane stroške v tam opredeljenem znesku in na tam opredeljen način. Tožnica ugovarja ugotovljenemu statusu nepremičnin in njihovim ocenjenim vrednostim, vendar pri tem niti ne navede konkretno, za katere nepremičnine je status napačno ugotovljen (in posledično tudi njihova ocena oziroma cena), zaradi česar sodišče njenega ugovora ne more preizkusiti. Pri tem še dodaja, da je organ sprejel svoj zaključek na podlagi dejstev iz potrdil iz uradnih evidenc (Zemljiške knjige in Geodetske uprave RS). Potrdila iz uradne evidence (vzpostavljene na podlagi zakona in pod vodstvom državnega organa), ki vsebujejo dejstva, o katerih se vodi uradna evidenca, pa veljajo za javne listine (179. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP) in torej dokazujejo tisto, kar se v njih potrjuje ali določa (169. člen ZUP). Brez konkretnih dokazov o neresnično potrjenih dejstvih iz evidenc oziroma nepravilno sestavljenega potrdila (171. člen ZUP) tako tovrstnega potrdila ni možno izpodbiti.

Sodišče je glede na povedano tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je akt pravilen in na zakonu utemeljen.