Jedro

Upnik utemeljeno graja, da je bilo v izreku izpodbijanega sklepa dolžnikovemu ugovoru, s katerim je dolžnik podal ugovor zastaranja terjatve, ugodeno v celoti, medtem ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zaključilo, da do zastaranja terjatve (glavnice in v delu glede zakonskih zamudnih obresti) ni prišlo. V tem delu je torej podano nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in njegovo obrazložitvijo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka v delu, v katerem je bilo odločeno, da se ugovoru dolžnika z dne 21. 9. 2023 ugodi, spremeni tako, da se dolžnikovemu ugovoru z dne 21. 9. 2023 delno ugodi in se sklep o izvršbi delno razveljavi za znesek zakonskih zamudnih obresti od glavnice v višini 120,47 EUR, ki presegajo znesek glavnice 120,47 EUR, in za zakonske zamudne obresti od zneskov stroškov izvršilnega postopka, in sicer: zneska 73,31 EUR od 15. 5. 2002 do 4. 9. 2020, zneska 28,09 EUR od 14. 12. 2007 do 4. 9. 2020, zneska 110,75 EUR od 29. 7. 2009 do 4. 9. 2020, zneska 29,06 EUR od 17. 1. 2010 do 4. 9. 2020, zneska 65,50 EUR od 10. 7. 2010 do 4. 9. 2020, zneska 90,66 EUR od 14. 9. 2011 do 4. 9. 2020 in zneska 11,42 EUR od 11. 9. 2013 do 4. 9. 2020; ter se predlog za izvršbo v tem delu zavrne, v preostalem delu pa se dolžnikov ugovor zavrne.

Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v preostalem, izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

II. Dolžnik mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru z dne 21. 9. 2023 in izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka) ter odločilo, da upnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Upnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišča predlaga, da izda popravni sklep, s katerim naj odpravi neskladnost med izrekom in obrazložitvijo, podredno pa da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na ugoditev dolžnikovemu ugovoru, razveljavi ter priglaša stroške pritožbenega postopka. Sklep izpodbija le v delu I. točke izreka, kjer je bilo odločeno, da se ugovoru ugodi (ne pa v delu, ki se nanaša na ustavitev izvršilnega postopka1) in glede odločitve o stroških ugovornega postopka. Navaja, da je dolžnik v ugovoru uveljavljal ugovor zastaranja, čemur je upnik v odgovoru na ugovor prerekal. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve zaključilo, da upnikova terjatev ni zastarala, zato ne bi smelo v celoti ugoditi dolžnikovemu ugovoru, ampak bi ga moralo (delno ali v celoti) zavrniti zaradi neutemeljenosti. Izrek izpodbijanega sklepa je zato neskladen z obrazložitvijo.

3. Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe v ugodilnem (prvi del I. točke izreka) in stroškovnem (II. točka izreka) delu. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen in mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6. V zvezi z upnikovim primarnim predlogom za popravo izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je iz spisa razvidno, da je bilo o tem predlogu že odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 26. 4. 2024. 7. Pritožbeno niso izpodbijana naslednja ugotovljena dejstva in zaključki sodišča prve stopnje: - sklep o izvršbi I 650/2023 z dne 15. 9. 2023 je bil izdan na podlagi osmih izvršilnih naslovov (I 298/2001) zaradi izterjave denarne terjatve glavnice v višini 120,47 EUR, zakonskih zamudnih obresti od glavnice 120,47 EUR, ki tečejo od 29. 2. 2000, zneskov stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - 73,31 EUR od 15. 5. 2002 do plačila, - 28,09 EUR od 14. 12. 2007 do plačila, - 110,75 EUR od 29. 7. 2009 do plačila, - 29,06 EUR od 17. 1. 2010 do plačila, - 65,50 EUR od 10. 7. 2010 do plačila, - 90,66 EUR od 14. 9. 2011 do plačila, - 11,42 EUR od 11. 9. 2013 do plačila; ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 118,66 EUR; - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 298/2001 z dne 15. 5. 2002 je bil izdan v postopku na podlagi verodostojne listine in je bil končan s sklepom o ustavitvi postopka z dne 2. 9. 2013, ki je postal pravnomočen 25. 9. 2013, ker je bil izvršba neuspešna zaradi okoliščin na strani dolžnika, saj je bila obveznost neizterljiva in postopek ni bil končan iz razloga, ker bi se upnik odrekel tožbenemu zahtevku; - upnik je nov predlog za izvršbo vložil 5. 9. 2023, torej pravočasno, pred potekom desetletnega zastaralnega roka, ki velja za judikatne terjatve (prvi odstavek 356. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ2), zato do zastaranja terjatve (glavnice) še ni prišlo; - vsota zapadlih in neplačanih obresti od glavnice 120,47 EUR za čas od 29. 2. 2000 do 22. 5. 2007, ko je stopila v veljavo sprememba Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 40/07; OZ-A), je že presegla glavnico, zato je upnik glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-300/04-25 z dne 2. 3. 2006 upravičen do zakonskih zamudnih obresti od glavnice 120,47 EUR le do višine glavnice v višini 120,47 EUR, čeprav so zakonske zamudne obresti že presegle glavnico; - za zakonske zamudne obresti od dneva izdaje sklepa o izvršbi I 298/2001 z dne 15. 5. 2002, torej od dne 16. 5. 2002 velja triletni zastaralni rok (drugi odstavek 356. člena OZ3), zato so zastarale zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov stroškov izvršilnega postopka, ki se nanašajo na obdobje tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo 5. 9. 2023. Zastarale so torej naslednje zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov stroškov izvršilnega postopka: od zneska 73,31 EUR od 15. 5. 2002 do 4. 9. 2020, zneska 28,09 EUR od 14. 12. 2007 do 4. 9. 2020, zneska 110,75 EUR od 29. 7. 2009 do 4. 9. 2020, zneska 29,06 EUR od 17. 1. 2010 do 4. 9. 2020, zneska 65,50 EUR od 10. 7. 2010 do 4. 9. 2020, zneska 90,66 EUR od 14. 9. 2011 do 4. 9. 2020, in zneska 11,42 EUR od 11. 9. 2013 do 4. 9. 2020; - dolžnik je 3. 1. 2024 izvršitelju poravnal znesek 1.758,30 EUR, upnik pa je podal umik predloga za izvršbo z dne 9. 1. 2024. Upnik je upravičen do stroškov za delo izvršitelja do dneva poplačila 3. 1. 2024 (25,11 EUR in 367,99 EUR), dolžnikov dolg znaša na dan opravljenega celotnega plačila izvršitelju 3. 1. 2024 skupno 772,02 EUR.

8. Utemeljen je upnikov pritožbeni očitek o neskladnosti izreka z obrazložitvijo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero tudi sicer pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Upnik utemeljeno graja, da je bilo v izreku izpodbijanega sklepa dolžnikovemu ugovoru, s katerim je dolžnik podal ugovor zastaranja terjatve, ugodeno v celoti, medtem ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zaključilo, da do zastaranja terjatve (glavnice in v delu glede zakonskih zamudnih obresti) ni prišlo. Ugotovilo je namreč, da je dolžnikov ugovor zastaranja utemeljen le v delu za znesek zakonskih zamudnih obresti od glavnice v višini 120,47 EUR, ki presegajo znesek glavnice 120,47 EUR, in glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov stroškov izvršilnega postopka, in sicer: zneska 73,31 EUR od 15. 5. 2002 do 4. 9. 2020, zneska 28,09 EUR od 14. 12. 2007 do 4. 9. 2020, zneska 110,75 EUR od 29. 7. 2009 do 4. 9. 2020, zneska 29,06 EUR od 17. 1. 2010 do 4. 9. 2020, zneska 65,50 EUR od 10. 7. 2010 do 4. 9. 2020, zneska 90,66 EUR od 14. 9. 2011 do 4. 9. 2020 in zneska 11,42 EUR od 11. 9. 2013 do 4. 9. 2020. Kljub temu je v izreku dolžnikovemu ugovoru v celoti ugodilo. V tem delu je torej podano nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in njegovo obrazložitvijo, ki ga je pritožbeno sodišče odpravilo tako, da je izpodbijani sklep v tem delu spremenilo tako, da je dolžnikovemu ugovoru delno ugodilo (glede zastaranih zakonskih zamudnih obresti od glavnice in izvršilnih stroškov) in v tem delu razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrnilo, v preostalem delu pa je dolžnikov ugovor zavrnilo.

9. Neutemeljena pa je upnikova pritožba glede stroškov ugovornega postopka v II. točki izreka. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da upnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka, ker je zaključilo, da upnikovi stroški odgovora na ugovor niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ), čemur upnik v pritožbi ni opredeljeno nasprotoval, ampak je zgolj navedel, da sklep izpodbija v celoti. Po prvem in drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, in v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče torej upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne. Ker potrebnost stroškov ni odvisna od uspeha strank v postopku, spremenjena odločitev sodišča prve stopnje glede odločitve o dolžnikovemu ugovoru ne vpliva na odločitev sodišča prve stopnje o stroških ugovornega postopka.

10. Glede na navedeno je dolžnikova pritožba delno utemeljena in ji je sodišče delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo, kot to izhaja iz prvega odstavka I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu, pa je sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških tega pritožbenega postopka. Ker je upnik s pritožbo uspel v pretežnem delu (uspel ni le v delu glede stranske terjatve - zastaranja zakonskih zamudnih obresti in stroškov ugovornega postopka) in so bili ti stroški potrebni, mu jih mora dolžnik povrniti v znesku 149,33 EUR (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 529,26 EUR in vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT). Priznalo je: 200 točk za pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 4 točke za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v znesku 26,93 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Pritožbeno sodišče ni priznalo priglašenih 50 točk po tar. št. 43/3 OT, saj upnik ni opredeljeno navedel, za kateri obrazložen dopis zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odmerjene stroške mora dolžnik plačati v roku osem dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena OZ in prvi odstavek 378. člena OZ).

1 Čeprav je upnik v pritožbi navedel, da sklep izpodbija v celoti, je sodišče štelo, da ga v delu, ki se nanaša na ustavitev izvršilnega postopka, ne izpodbija, saj je v pritožbi sam izrecno navedel, da sklepu v tem delu ne nasprotuje, tudi sicer pa je bil izvršilni postopek ustavljen zaradi dolžnikovega poplačila in je upnik (kot navaja tudi sam v pritožbi) zaradi poplačila terjatve podal umik predloga za izvršbo z dne 9. 1. 2024. 2 Po prvem odstavku 356. člena OZ vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok. 3 Po drugem odstavku 356. člena OZ vse občasne terjatve, ki izvirajo iz pravnomočnih sodnih odločb ali odločb drugega pristojnega organa takšnih odločb ali poravnav pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. Po prvem odstavku 347. člena OZ je ta rok tri leta.