Jedro

Preživnina ne predstavlja le sredstev, ki otroku zagotavljajo osnovno preživetje, temveč je namenjena tudi kritju stroškov za njegov zdrav intelektualni in socialni razvoj.

Za preživljanje otroka so primarno dolžni poskrbeti starši in socialni transferji lahko to vlogo le dopolnjujejo. Dejstvo, da so osnovne potrebe otroka pokrite, ker je s svojimi sredstvi intervenirala država, torej ne pomeni, da otrok ni ogrožen, temveč prav nasprotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo, s katero mu je naložilo plačilo začasne preživnine za mld. hčer v višini 100 EUR mesečno.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Vztraja, da zgolj navedba predlagateljice, da je otrok ogrožen, brez vsebinske konkretizacije, ne more biti zadosten razlog za izdajo začasne odredbe. Čeprav sodišče lahko tudi po uradni dolžnosti varuje koristi otroka, na more samo dopolnjevati manjkajočih navedb. Zgolj njegovi višji dohodki in trditev, da celotno breme preživljanja krije predlagateljica, ogroženosti ne implicirajo. Nasprotni udeleženec je hčerki pripravljen kupovati stvari, tudi oblačila in obutev, torej obveznost izpolnjevati naturalno, ali pa si deliti skrb za otroka, tako da bi vsak od udeležencev zanj skrbel en teden.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec v pritožbi zgolj ponavlja ugovorne navedbe, na katere je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu že izčrpno in celovito odgovorilo. Predlagateljica je v predlogu za izdajo začasne odredbe v zvezi s preživljanjem opisala svoje premoženjsko stanje in najnujnejše stroške, ki jih ima s preživljanjem obeh otrok, ter dodala, da ji pri preživljanju hčere pomaga mama tako z denarjem kot s hrano. Hkrati je navedla, da bo brez prispevka nasprotnega udeleženca preživljanje hčerke ogroženo, ker tega stroška sama ne zmore.

6. Ob ugotovitvi sodišča, da se predlagateljica preživlja le s pomočjo socialnih transferjev in matere, nasprotni udeleženec pa je zaposlen in tudi ni konkretizirano prerekal, da zasluži več, kot je njegov uradno prikazani prihodek taksista, je odločitev sodišča, da zavaruje koristi otroka in z začasno odredbo nasprotnemu udeležencu naloži minimalni znesek preživnine v višini 100 EUR, nedvomno pravilna. Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni regulaciji stanja do zaključka postopka, tako da se zavarujejo koristi otroka. V tej luči je treba interpretirati tudi verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Ob tem preživnina ne predstavlja le sredstev, ki otroku zagotavljajo osnovno preživetje, temveč je namenjena tudi kritju stroškov za njegov zdrav intelektualni in socialni razvoj, ki ga predlagateljica hčerki s prejemki socialne pomoči, otroškega dodatka in pomočjo matere ne more zagotoviti. To izhaja tudi iz njene trditvene podlage, saj je navedla, da si stroškov letovanj in izletov ne morejo privoščiti. Pritožbene navedbe, da je sodišče o ogroženosti odločalo brez ustrezne trditvene podlage, so zato neutemeljene. Poleg tega so za preživljanje otroka primarno dolžni poskrbeti starši in lahko socialni transferji to vlogo le dopolnjujejo, kadar starši svojih obveznosti ne zmorejo plačevati. Dejstvo, da so osnovne potrebe otroka pokrite, ker je s svojimi sredstvi intervenirala država in za to poskrbela, torej ne pomeni, da otrok ni ogrožen, temveč prav nasprotno.

7. Načelna pripravljenost nasprotnega udeleženca, da bi hčerki vsak mesec kupil nekaj stvari, ki jih potrebuje, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. Ta mora biti določena v denarju, da je lahko izvršljiva, drugačna izpolnitev pa je mogoča le ob izrecnem dogovoru obeh staršev.

8. Glede na opisano v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 41. členom ZNP-1. 9. O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1.