Jedro

Višina odškodnine ob smrti bližnjega sorodnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v znesku 2,700.000,00 SIT. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Dosojeni znesek predstavlja odškodnino za tožnikove duševne bolečine ob smrti hčerke (prvi odstavek 201. in 200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala njeno spremembo z znižanjem dosojene odškodnine. Revizijski razlogi se nanašajo le na višino odškodnine in ne izpodbijajo ugotovljenega 10-odstotnega prispevka tožnikove hčerke k nastali škodi. Tožnik je imel po lastnih navedbah s hčerko tesnejše kontakte le zadnjih nekaj let. Poprej pa je hči živela pri svoji materi in njenih sorodnikih. Odškodnina po določbi 200. in 201. člena ZOR naj bi predstavljala le zadoščenje, ne pa obogatitev. Višina dosojene odškodnine v znesku 3,000.000,00 SIT presega odškodnine, ki so dosojene v podobnih primerih.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Pokojna M. K. je od 15. leta starosti do smrti pri 20 letih živela v tesni družinski in socialni skupnosti s tožnikom, svojim očetom. Že pred tem je po razvezi zakonske zveze med staršema bila dodeljena v vzgojo in oskrbo tožniku. Dejanske ugotovitve ne podpirajo v reviziji nakazanega bagateliziranja medsebojnih čustvenih odnosov med hčerjo in očetom. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju tožnika in po izvedbi drugih dokazov ugotovilo izjemno čustveno vez med njima.

Ugotovilo je tudi obstoj hudih tožnikovih duševnih bolečin ob hčerini tragični smrti, ki se kažejo v depresivnosti, brezvoljnosti in zapiranju vase. Pri tem je pomembna ugotovitev o tem, da je tožnik po hčerini smrti ostal sam, kar mu poglablja duševne bolečine ob smrti bližnjega. Okoliščine primera (200. člen ZOR) so torej take, da opravičujejo odmero pravične denarne odškodnine v dosojeni višini. Ta se sicer giblje na zgornji meji odškodnin, ki so v sodni praksi odmerjene v podobnih primerih, vendar gre po dejanskih ugotovitvah za prizadetost ob smrti bližnjega, ki presega običajne primere.

Materialno pravo je v izpodbijani sodbi torej pravilno uporabljeno. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče, ki v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere mora po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, zavrnilo (393. člen ZPP).