Jedro

Pred oddajo pridržanja v posebni socialno varstveni zavod mora sodišče pridobiti glede ustreznosti posameznega zavoda mnenje izvedenca psihiatrične stroke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. S sklepom Pr 118/2016 z dne 4. 10. 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu za premestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ugodi in se B. G., rojena 14. 12. 19.., prijavljenega na naslovu Centra za socialno delo C. premesti v socialno varstveni zavod Dom X. za dobo do treh mesecev. Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo na podlagi predloga Psihiatrične bolnišnice A z dne 21. 6. 2016, ki je vložila predloga, da se zadržanega premesti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz psihiatričnega mnenja z dne 1. 7. 2016 izhaja, da je bil pacient sprejet zaradi heteroagresivnega vedenja, ki naj bi bila posledica kronificirane in za zdravljenje praktično nedostopne psihoze. Gre za dolgotrajno nezdravljeno bolezen, zaradi katere je nesposoben za samostojno življenje. Sodišče je zaključilo, da je premestitev pacienta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda medicinsko utemeljen, zadostuje pa namestitev v varovani oddelek kateregakoli socialno varstvenega zavoda. Sodišče je moralo, ne glede na psihiatrično izvedensko mnenje in oceno lečečega psihiatra, pacienta na podlagi zakonskih in podzakonskih določb premestiti v varovani oddelek posebnega socialno varstvenega zavoda, saj pacient še ni dosegel starosti 65 let. Ugotovilo je, da je potrebno trimesečno obdobje zadržanja na varovanem oddelku. Sodišče je na to pri vseh posebnih socialno varstvenih zavodih, ki imajo varovane oddelke opravilo poizvedbe o tem, ali pacient izpolnjuje tudi druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (6. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Vsi socialno varstveni zavodi so sporočili, da so kronično prezasedeni in da nimajo niti najmanjšega prostora za sprejem novih varovancev. Glede na mnenje sodne izvedenke, ki je potrdila oceno lečečega psihiatra, potrebuje pacient varstvo in oskrbo, ki mu jo lahko nudi le varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in glede na stališče Vrhovnega sodišča RS, da pacient izpolnjuje le starostni pogoj za sprejem v posebni socialno varstveni zavod, je sodišče moralo izbrati enega izmed prezasedenih zavodov, saj so vsi primerni za sprejem oseb s težavami v duševnem razvoju. Najbližji posebni socialni varstveni zavod je Dom X, zato je sodišče odločilo, da se pacienta premesti v ta posebni socialno varstveni zavod. Tako je moralo sodišče odločiti, čeprav se zaveda hude prostorske in kadrovske stiske, v kateri se je znašel zavod. Razloga za prezasedenost socialno varstvenih zavodov pa ni iskati le v odločitvah sodišč, saj ta lahko odločajo le v skladu z zakoni in podzakonskimi akti, ki jih sprejema zakonodajna veja oblasti. Na podlagi teh veljavnih predpisov je sodišče, kljub utemeljenim opozorilom vseh zavodov, da so njihove prostorske kapacitete izčrpane, moralo pacienta za tri mesece namestiti v enega od teh zavodov. V kolikor se bo stanje pacienta v tem času spremenilo na bolje, ga je seveda možno takoj premestiti v katerega od odprtih oddelkov socialno varstvenih zavodov, ki bi bili bližje okolju, katerega je pacient navajen. O stroških je odločilo tako, da le-ti bremenijo sodišče in bo sodišče o njih odločalo s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje Dom X in pritožbo vlaga zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zlorabe zakonodaje, to je Zakona o duševnem zdravju. Z odločitvijo sodišča, da se pridržani iz Psihiatrične bolnice A premesti v varovani oddelek za obdobje do treh mesecev od dneva sprejema, se pritožnik nikakor ne more strinjati in zato vlaga to pritožbo. Po mnenju pritožbe bi lahko sodišče v tem času, ko je vodilo postopek sprožilo postopek pri skrbstvenem organu (CSD) o postavitvi skrbnika za poseben primer, ki bi imenovanemu uredil njegov status in podpisal prošnjo za sprejem v socialno varstveni zavod. Pritožnica navaja, da kot zavod izvaja institucionalno varstvo v skladu s 16. členom Zakona o socialnem varstvu in ta obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti za bivanje, organizirana prehrana, na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucialnega varstva. Na podlagi poziva sodišča pa pritožnik ni mogel podati mnenja o tem ali imenovani izpolnjuje tudi druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva, kot to določa 6. alineja prvega odstavka 74. člen ZDZdr, kajti tega ni bilo mogoče ugotoviti iz dokumentacije, ki je bila posredovana domu. Res je, da ima verificiran varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem zdravju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju). Pravilna je tudi navedba, da mora izvajalec izpolnjevati kadrovsko, tehnične in prostorske pogoje. Ker pa ima pritožnica na varovanem oddelku nameščenih več oseb kot to zagotavljajo prostorski pogoji, je oddelek prezaseden, in sicer tisti del, kateri je bil verificiran. Torej oddelek ne izpolnjuje več pogojev. Strokovno mnenje Doma X pa je ta, da osebe s težavami v duševnem razvoju in s težavami z agresivnostjo ne sodijo skupaj z osebami z demenco. Dom X pričakuje, da bo varovani oddelek brez oseb obolelih z demenco postal sčasoma po naravni poti, kar pa ne gre kar preko noči. Zadržanemu, zavod ne more zagotoviti takšnih pogojev, ki terjajo človeka vredno življenje. Sodišče še seznanja, da je osebje strokovno usposobljeno za delo z osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju. Z namestitvijo oseb z duševnimi motnjami pa izpostavljajo v neposredno nevarnost tako zaposlene, kot že nameščene osebe. Zato Dom X ne prevzema nikakršne odgovornosti v primeru incidenta, ki se lahko pripeti, ampak si mora to odgovornost naložiti sodišče, ki kljub strokovnim argumentom zavoda, ki je po njihovem trdnem prepričanju edini relevanten subjekt, ki lahko presoja, kdo sodi v zavod in kdo ne, odločilo drugače. Sodišče je bilo seznanjeno, pa kljub temu ni sledilo negativnemu mnenju glede nastavitve pridržanega. Sodišče se je osredotočilo samo na preveč zasedenost zavoda, ki je po mnenju zavoda eden izmed ključnih razlogov, ni pa se izreklo o drugih podanih, prav tako ključnih argumentih. Zato je mnenja, da je dolžnost sodišča, da skrbno razišče vse okoliščine in tudi ugotovi, kateri socialno varstveni zavod za odrasle osebe opravlja takšno obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje uporabnik, pri tem pa se morajo upoštevati tudi prostorske zmožnosti. Izpostavlja še sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, poleg tega je mnenja, da socialno varstveni zavod, ki sprejme osebo na prenatrpani varovani oddelek, dejansko krši določbo Zakona o duševnem zdravju (1. alineja prvega odstavka 105. člena ZDZdr) in mu grozi globa od 4.100,00 EUR do 125.000,00 EUR, če izvajalec ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojev.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilno opozarja pritožnica, da je dolžnost sodišča, da skrbno razišče vse okoliščine in tudi ugotovi, kateri posebno socialno varstveni zavod za odrasle osebe opravlja takšno obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje konkretni uporabnik in da mora pri tem upoštevati tudi prostorske zmožnosti. Pravilno opozarja, da se je sodišče opredeljevalo samo do prostorskih zmožnosti zavoda, ni pa se ukvarjalo s strokovnimi argumenti, ki izhajajo iz dopisa zavoda, ki je podal mnenje, da z namestitvijo oseb z motnjami, kot jih ima zadržani, so drugi udeleženci izpostavljeni neposredni nevarnosti, prav tako tudi zaposleni, kot tudi že nameščene osebe. Sodišče prve stopnje ni presodilo trditev Dom X, da oseba s težavami v duševnem zdravju in s težavami z agresivnostjo, ne sodi skupaj z osebami z demenco. Nasprotnemu udeležencu tako zavod na more zagotoviti takšnih pogojev bivanja in nima takšnih strokovnih resursov, ki bi omogočili osebi s takšno diagnozo namestitev na njenem oddelku. Po določbi 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr in člena 79 ZDZdr, sodišče opravi postopek premestitve v socialno varstveni zavod na podlagi mnenja izvedenca o tem, ali oseba iz medicinskega stališča potrebuje posebno varstvo, ki ga lahko nudi le specializiran socialno varstveni zavod. Vse to je v pristojnosti neodvisnega sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki ga postavi sodišče.(1) Ko je sodišče s sedaj izpodbijanim sklepom odločalo o tem, v kateri socialno varstveni zavod se bo premestila zadržana oseba, ni spoštovalo tega materialnopravnega predpisa in ni pridobilo ustreznega mnenja izvedenca psihiatrične stroke o tem, kateri od zavodov, o katerih je odločalo sodišče, bi bil primeren za namestitev, glede na dejstvo, da je izvedenec psihiatrične stroke že podal mnenje pri sprejemu prvotne odločitve sodišča prve stopnje z dne 14. 7. 2016, ko je sodišče odločilo, da se zadržanega premesti v socialno varstveni zavod R. Ta sklep je bil nato po sklepu VS RS II Ips 217/2016 z dne 20. 9. 2016 razveljavljen zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Na podlagi tega sklepa se je sodišče prve stopnje nato odločilo, da bo zadržano osebo namestilo v enega od štirih posebnih socialno varstvenih zavodov. Pri tem se je odločilo za zavod Dom X, ki pa je pred tem podal negativno stališče do sprejema.

6. Sodišče prve stopnje tako ni odgovorilo na strokovno vprašanje, na katerega lahko odgovori samo izvedenec psihiatrične stroke o tem, kateri zavod, ki ima verificiran varovani oddelek, bi prišel v poštev za konkretno premestitev zadržane osebe. Iz dopisa VS RS št. Su 448/2016 z dne 28. 7. 2016 (list. št. 130-132 spisa) pa izhaja, da so v Republiki Sloveniji trije zavodi, ki imajo verificirane varovane oddelke: to so Socialnovarstveni zavod Hrastovec, Dutovlje in Lukavci, torej na ta seznam VS RS ni umestilo socialno varstvenega zavoda D. Sodišče prve stopnje se do teh navedb VS RS z dne 28. 7. 2016 ni opredelilo, kakor se tudi ni opredelilo do navedb pritožnika, da oseba z diagnozo, kakršno ima zadržani, ima takšno diagnozo za katero ta socialno varstveni zavod za odrasle osebe ne opravlja takšne oblike institucialnega varstva, ki jo potrebuje konkretni uporabnik. Sodišče ni upoštevalo strokovnega mnenja D., da oseba s težavami v duševnem zdravju in s težavami z agresivnostjo ne sodi skupaj z osebami z demenco. Dom X je namreč imel varovani oddelek že pred verifikacijo, vendar so na njem tudi še po verifikaciji nameščene le osebe, ki zaradi demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor. Z namestitvijo osebe z motnjami, kot jih ima zadržana oseba, pa pritožnica trdi, da bi s sprejemom takšnega pacienta postala neposredna nevarnost tako za zaposlene, kot za že nameščene osebe. Gre za strokovna vprašanja, na katera bo moral v nadaljevanju odgovoriti ustrezni izvedenec psihiatrične stroke.

7. Pri podaji dopolnitve psihiatričnega mnenja pa bo moral izvedenec psihiatrične stroke upoštevati tudi dejstvo, da je sodišče prve stopnje v sklepu Pr 38/2016 z dne 14. 7. 2016 na podlagi njegovega mnenja odločilo, da se B. G. premesti v socialno varstveni zavod za dobo do treh mesecev. Do časa odločanja sodišča prve in druge stopnje je tako že potekel ta trimesečni rok in v tem obdobju se je po doslej zbranih podatkih zadržana oseba nahajala in se še nahaja v Psihiatrični bolnici A in je tako dobivala ustrezno terapijo in si je zato potrebno zastaviti vprašanje pri ponovnem odrejanju ukrepa o tem, ali je glede na potek časa takšen ukrep, kot ga je izreklo sodišče prve stopnje, še nujno potreben in ali je še potrebna premestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih udeleženci niso priglasili.

Op. št. (1): 43. člen ZDZdr v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZDZdr.