Jedro

Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti, saj bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožeči stranki zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja po odvetniku v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 1259/2012 zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se kot objektivni pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen finančni položaj to omogočal; ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena). Organ za brezplačno pravno pomoč je pri presoji objektivnega pogoja vpogleda v spis Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 1259/2012 in ugotovil, da gre v zadevi za izvršbo zaradi izterjave neplačane preživnine zoper prosilca kot dolžnika. Ugotovljeno je bilo, da je sklep o izvršbi z dne 4. 10. 2011 (s katerim je sodišče ugodilo predlagani izvršbi) postal pravnomočen dne 9. 6. 2011 v zvezi s sklepom z dne 5. 5. 2011. Prav tako je v nadaljevanju postopka upnica predlagala nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in sicer rubežem nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (enosobno stanovanje št. 1 v pritličju večstanovanjske hiše v Mariboru, na naslovu … v izmeri 36,60 m2 s pripadajočim kletnim prostorom v izmeri 15 m2, stoječi na parc. št. *66/1 k. o. … v lasti dolžnika do celote). Navedeni sklep je postal pravnomočen dne 20. 3. 2013. Glede na ugotovljeno je predlog za izvršbo utemeljen, prošnja za dodelitev pomoči odvetnika za zastopanje v izvršilnem postopku pa nerazumna, saj zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Morebitne druge vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka so zato nepotrebne in brez možnosti uspeha. Glede ugovora, ki ga je vložil tožnik po pooblaščencu po izteku roka, pa organ pojasnjuje, da stroški te storitve niti ne bi mogli biti zajeti z morebitno odločbo o dodeljeni brezplačni pravni pomoči, saj dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema samo stroške, ki nastanejo po dnevu vložitve prošnje (11. člen ZBPP).

V vloženi tožbi tožeča stranka nasprotuje izpodbijani odločitvi, ker meni, da njene prošnje ni mogoče opredeliti kot očitno nerazumne. Priznava, da je sklep o dovoljeni izvršbi postal pravnomočen, vendar ni pravilno, da se vodi postopek izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. V pojasnilu, zakaj bi moral v postopku uspeti, se sklicuje na sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 1604/2009 z dne 30. 7. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 625/2013 z dne 26. 8. 2013, kjer je bilo njegovemu predlogu za razveljavitev sklepa o izvršbi ugodeno ravno iz tega razloga. Zatrjuje tudi, da upnici terjatve plačuje in da jih je delno že poplačal ter da se tako izvršba vodi zoper njega neupravičeno. V izvršilnih postopkih v preteklosti ni imel pooblaščenca, ni razumel poteka postopka in pravnih sredstev, ki jih zakonodaja dopušča. Neupravičena in neutemeljena je navedba, da so njegove morebitne vloge v tej fazi izvršilnega postopka nepotrebne in brez možnosti za uspeh. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oziroma podredno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka ne ugovarja dejanskemu stanju, ki je skladno s podatki upravnega spisa. Tako ni spora o tem, da je tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil v zvezi z izvršilnim postopkom, v katerem je postal pravnomočen tako sklep o izvršbi zaradi izterjave neplačane preživnine, kot tudi sklep s katerim je bila dovoljena izvršba z rubežem tožnikove nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitev brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, zato tudi po presoji sodišča ne bi bilo razumno dodeliti, glede na to, da bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh. V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče pojasnjuje, da je predmet tega upravnega spora izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Ta je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna in zakonita, ne glede na razloge, ki so v drugem izvršilnem postopku tožeče stranke privedli do tega, da je sodišče v tej izvršilni zadevi pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča, s katerim je dovoljena izvršba na tožnikovi nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, razveljavilo.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.