Jedro

Spor zaradi prehoda delavca k drugemu delodajalcu prevzemniku je potrebno šteti za spor o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku. Zato je potrebno pri odločanju o stroških postopka upoštevati 2. odst. 22. čl. ZDSS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov o razporeditvi k drugemu delodajalcu z dne 15.2.2001 in 26.3.2001. Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v znesku 107.045,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.2002 do plačila in odločilo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS 26/99, 96/2002). Navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo naložiti tožniku plačila stroškov postopka tožene stranke, ker gre po vsebini za spor zaradi prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, ki pa je sicer res posledica razporeditve tožnika k drugemu delodajalcu. Pritožba nadalje navaja, da ni razjasnjeno, ali je tožnikova razporeditev posledica prevzema ali česa drugega. Razlogov za zatrjevano napačno uporabo materialnega prava ne ponavlja, ker jih je tožnik navajal že med postopkom in pri njih še vedno vztraja. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev zahtevku oz. razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS 26/99, 96/2002) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in da je pri odločitvi o stroških postopka napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožba utemeljeno opozarja, da spor zaradi prehoda delavca k drugemu delodajalcu prevzemniku pomeni hkrati spor o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku. Sodna praksa se je do tega vprašanja že večkrat opredelila. Zato je sodišče prve stopnje o stroških napačno odločilo, ker jih je v nasprotju z 2. odstavkom 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS 19/94) naložilo v plačilo tožniku.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Razlogov za tako odločitev v izpodbijani sodbi ni mogoče najti. Sodba najprej povzema izvedene dokaze in nesporne ugotovitve (str. 3, 4, 5 in 6). Nato v 2. odstavku na 6. strani citira predpise (48. člen ZTPDR in 108. člen podjetniške kolektivne pogodbe) ter v 4. odstavku na 6. strani na kratko povzame ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, katero pravno podlago je uporabilo pri odločitvi in zakaj. Tako iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, ali razporeditev temelji na določbah o prevzemu delavcev (na kar kaže pogodba z dne 10.1.2001) ali na določbah o pravicah invalidov (na kar kaže preambula sklepa z dne 15.1.2001). Posledično seveda sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, zakaj šteje izpodbijana sklepa za zakonita. Ker že povzema 48. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. RS 60/89, 42/90) in 108. člen podjetniške kolektivne pogodbe, bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti vsaj to, zakaj šteje razporeditev za skladno s citiranima določbama, zlasti še glede na to, da je od ugotovljene invalidnosti do razporeditve minilo več kot 6 let in da je bil tožnik na podlagi odločbe ZPIZ z dne 18.11.1994 o invalidnosti III. kategorije v letu 1995 razporejen na drugo ustrezno delo pri toženi stranki (vsaj tako iz listin izhaja). Možno pa je tudi, da je sodišče prve stopnje štelo zahtevek za neutemeljen zato, ker je tožnik s podjetjem A. d.o.o., kamor je bil "razporejen", sklenil oz. podpisal pogodbo o zaposlitvi (ki je v spisu ni).

Izpodbijana sodba torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti. Ta pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče jo je ugotovilo pri preizkusu po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.