Jedro

Po določbi 26.e člena ZNSVS pripada subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti tisti mladi družini, ki ima sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006, če izpolnjuje pogoje iz ZNSVS. Ker gre za dodeljevanje subvencij iz javnih sredstev, je treba navedeno določbo restriktivno tolmačiti. V danem primeru tožnica v postopku ni predložila prodajne pogodbe, marveč izročilno pogodbo, katere pravna narava je povsem drugačna. Dejstvo, da je izplačala določena finančna sredstva preostalima dednima upravičenkama, za kar je najela kredit, na pravilnost izpodbijane odločbe nima vpliva.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljevanju Stanovanjski sklad) zavrnil vlogo tožnice za odobritev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj po javnem pozivu za leto 2009. V obrazložitvi je navedel, da so bili v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 33/2009 z dne 30. 4. 2009 navedeni pogoji objave javnega poziva za leto 2009 (v nadaljevanju javni poziv), in sicer: 1. da imajo prosilci status mlade družine, 2. da imajo sklenjeno prodajno pogodbo za nakup stanovanja ali pridobljeno in pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne stanovanjske hiše ali sklenjeno tržno najemno pogodbo in 3. da neto dohodki mlade družine za preteklo koledarsko leto ne presegajo v javnem pozivu navedenih odstotkov od povprečne neto plače v Republiki Sloveniji. Prosilci morajo vloge oddati do vključno 23. 5. 2009. Tožnica je v svoji vlogi navedla kot člane mlade družine: A.A., B.B., in C.C. Stanovanjskemu skladu je predložila pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilno pogodbo) z dne 5. 6. 2008. Čeprav je tožnica na podlagi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja plačala dednima upravičenkama 55.000,00 EUR, za predmetno nepremičnino ni bila sklenjena kupoprodajna pogodba po 1. 3. 2006, niti ni bil odveden davek na promet nepremičnin. Glede na objavljene pogoje iz javnega poziva za dodelitev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj in določbo 26.e. člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07, v nadaljevanju ZNSVS) tožnica ne izpolnjuje pogojev, saj ni izkazala, da bi imela sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006. Glede na navedeno je Stanovanjski sklad vlogo tožnice zavrnil. Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopni organ je z odločbo, št. ... z dne 14. 12. 2009 pritožbo zavrnil in navedel, da iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica k vlogi za dodelitev subvencije mladim družinam priložila notarski zapis SV ... – izročilno pogodbo z dne 5. 6. 2008 med izročevalcema Č.Č. in D.D. ter prevzemnico A.A. Pogodbeni stranki sta tudi E.E. in F.F., obe dedni upravičenki in tožnica kot hči izročevalcev. Predmet izročilne pogodbe je nepremičnina 17 E k.o. ..., v naravi enosobno stanovanje št. 17 v 5. etaži s kletjo na naslovu ..., Kranj v izmeri 38,01 m2. Pogoji za pridobitev subvencije za mlade družine je po ZNSVS pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki se glasi na ime vlagatelja ali na ime vlagateljevega partnerja, ali pa, da ima mlada družina sklenjeno prodajno pogodbo. Po ZNSVS se za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja mlade družine šteje prvi nakup, gradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali najem stanovanja, če stanovanje ustreza površinskim normativom, ki jih predpisuje 10. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04, 47/06, 45/08 in 57/08, v nadaljevanju SZ-1) in če mlada družina nima v lasti drugega primernega stanovanja.

Na podlagi 26.e člena ZNSVS mora mlada družina imeti pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006 oz. sklenjeno prodajno pogodbo. Tudi javni poziv določa, da pripada subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti tisti mladi družini, ki ima sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006. Iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnica ni predložila primernega pravnega akta, torej ni predložila ustrezne prodajne pogodbe in da predmetna nepremičnina ne ustreza kriterijem za primerno stanovanje.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in meni, da je v danem primeru predmet izročilne pogodbe le 1/3 stanovanja, 2/3 stanovanja pa sta bili predmet nakupa, saj je morala tožnica dednima upravičenkama po izročevalcema Č.Č in D.D. izplačati njun dedni delež v denarju, kar predstavlja 2/3 vrednosti stanovanja. To je tudi razvidno iz izročilne pogodbe. Plačilo deležev je tožnica izvršila z najemom kredita, kar je razvidno iz predložene kreditne pogodbe. Meni, da Stanovanjski sklad napačno tolmači vsebino izročilne pogodbe, ki jo je tožnica predložila kot dokaz na podlagi 26.e člena ZNSVS. Vsebino izročilne pogodbe z dne 5. 6. 2008 je potrebno tolmačiti po njeni vsebini. Res je, da izročilna pogodba ne vsebuje tudi določila, da gre za 2/3 stanovanja na naslovu ... in tako dejansko za nakup. Tožnica je morala izplačati ostali dve dedni upravičenki in je kot izročilo sprejela le 1/3, preostali 2/3 nepremičnine pa sta bili predmet nakupa. Glede ugotovitve, da nepremičnina po površini ne ustreza kriterijem primernega stanovanja za bivanje tožničine družine, tožnica ugovarja, da v javnem razpisu kriterij ustreznosti normativov niso bili predpisani za pridobitev subvencije, ki je vezana na nakup nepremičnine, marveč na najem nepremičnine, kar je razvidno iz pogojev javnega razpisa. Tožnici so znani tudi štirje primeri (...), ki so podali vlogo za pridobitev subvencije in jim je bila odobrena. V teh primerih so bili prosilci tričlanska družina, ki zasedajo stanovanje v obsegu od 39 m2 do 43m2. Tožnica meni, da je na podlagi točke 1.4 javnega poziva za dodelitev subvencije, po kateri znaša subvencija za leto 2009 v primeru reševanja stanovanjskega vprašanja mlade družine z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti 300,00 EUR na člana mlade družine upravičena do subvencije. Tožnica ima tričlansko družino in je tako upravičena do 900,00 EUR. Tožnica sodišču predlaga, da izvede zaslišanje tožnice ter da izpodbijani sklep spremeni tako, da vlogi ugodi in ji dodeli 900,00 EUR, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonitimi obrestmi, ki tečejo po poteku paricijskega roka.

Drugostopni organ v odgovoru na tožbo navaja, da je bila vloga za dodelitev subvencije mladi družini po javnem pozivu za leto 2009 zavrnjena, saj je tožnica vlogi priložila izročilno pogodbo. ZNSVS striktno določa pravni akt, na podlagi katerega lahko mlada družina pridobi subvencijo. Ker tožnica k vlogi za dodelitev subvencije za leto 2009 ni predložila prodajne pogodbe, temveč izročilno pogodbo, je organ prve stopnje njeno vlogo zavrnil. Drugostopni organ je ta razlog za zavrnitev vloge s svojo odločbo potrdil in navedel, da izročilna pogodba ni primeren pravni akt na podlagi katerega se lahko zahteva subvencija za mlade družine po ZNSVS. V postopku odločanja je bil res upoštevana določba 26.a člena ZNSVS, po kateri se za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja mlade družine šteje prvi nakup, gradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali najem stanovanja, če stanovanje ustreza površinskim normativom, ki jih predpisuje 10. člen SZ-1 in če mlada družina nima v lasti drugega primernega stanovanja. V tem primeru je prišlo do napačne interpretacije materialnega prava, saj se navedena določba (če stanovanje ustreza površinskim normativom, ki jih predpisuje 10. člen SZ-1) upošteva pri subvencioniranju tržnega najema stanovanja. Kljub temu, da je drugostopni organ navedel dodaten razlog za zavrnitev odobritve subvencije, je v svoji odločbi z dne 14. 12. 2009 potrdil odločitev organa prve stopnje in njegove razloge za zavrnitev vloge. Po presoji drugostopnega organa je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in zakonita ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in zakonita. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Sodišče se v delu, kjer so tožbeni ugovori enaki pritožbenim sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje iz ZNSVS in iz javnega poziva za dodelitev subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj za leto 2009, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 33/2009 z dne 30. 4. 2009. V navedenem javnem pozivu so bili taksativno navedeni pogoji za dodelitev subvencij in sicer: 1. da imajo prosilci status mlade družine, 2. da imajo sklenjeno prodajno pogodbo za nakup stanovanja ali pridobljeno in pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne stanovanjske hiše ali sklenjeno tržno najemno pogodbo in 3. da neto dohodki mlade družine za preteklo koledarsko leto ne presegajo v javnem pozivu navedenih odstotkov od povprečne neto plače v Republiki Sloveniji. Med strankama ni sporno, da je tožnica svoji vlogi priložila notarski zapis SV ... – izročilno pogodbo z dne 5. 6. 2008 med izročevalcema Č.Č. in D.D. ter prevzemnico A.A. za enosobno stanovanje št. 17 v 5. etaži s kletjo na naslovu ... V predmetni zadevi gre za subvencioniranje javnih sredstev za nakup, gradnjo, rekonstrukcijo nepremičnine ali spremembo namembnosti mladi družini, ki rešuje svoje stanovanjsko vprašanje. Pravno podlago za predmeten javni poziv predstavlja določba 26.e člena ZNSVS, na podlagi katerega pripada subvencija za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti tisti mladi družini, ki ima sklenjeno prodajno pogodbo ali pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje po 1. marcu 2006, če izpolnjuje pogoje iz ZNSVS. Ker gre za dodeljevanje subvencij iz javnih sredstev, je potrebno navedeno določbo restriktivno tolmačiti. Iz citirane določbe izhaja, da je eden od zakonsko opredeljenih pogojev za dodelitev subvencije sklenjena prodajna pogodba. V danem primeru pa tožnica v postopku ni predložila prodajne pogodbe, marveč izročilno pogodbo, katere pravna narava je povsem drugačna. Dejstvo, da je tožnica izplačala določena finančna sredstva preostalima dednima upravičenkama, za kar je najela kredit, kar izkazuje z predloženo kreditno pogodbo, na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva. Po presoji sodišča je v skladu z navedenim prvostopni organ pravilno in zakonito tožničino vlogo za dodelitev subvencije zavrnil. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnica je tudi predlagala, naj sodišče izvede glavno obravnavo in zaslišanje tožnice, vendar po presoji sodišča ni navedla nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo na ta način mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev. Sodišče zato njenemu predlogu ni ugodilo in je na podlagi 2. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1,v zadevi odločalo brez glavne obravnave na nejavni seji.

Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk sodbe temelji na 73. členu ZUS-1.