Jedro

Lastništvo zemljišča ni sporno, zato je tožnik kot njegov lastnik na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZKGZ zavezan k plačilu zborničnega prispevka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Kmetijsko gozdarska zbornica tožniku odmerila zbornični prispevek za leto 2014 v znesku 8,35 EUR. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik po 8. členu Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZKGZ) obvezen član zbornice. Dolžnost obveznih članov pa je po 22. člen ZKGZ plačilo zborničnega prispevka, ki se odmeri od katastrskega dohodka, pri čemer odmerni odstotek za skupino A znaša 4,8 % od osnove - katastrskega dohodka, vendar ne manj kot 8,35 EUR. Glede na navedeno znaša tožnikova obveznost v letu 2014 8,35 EUR.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo, ker je upravni organ prve stopnje pravilno uporabil materialno pravo ter pravilno ugotovil dejansko stanje. Tožnik je obvezen član Kmetijsko gozdarske zbornice na podlagi prvega odstavka 10. člena ZKGZ, saj je kot pravna oseba lastnik kmetijskih zemljišč, ki presegajo predpisani katastrski dohodek za leto 2014 in je na podlagi tretje alineje 23. člena istega zakona zavezan za plačilo zborničnega prispevka A. Temelj njegovega članstva je lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov na presečni dan 30. 6. 2014. Višina prispevka je pravilno določena na podlagi 23. člena ZKGZ in je odvisna od višine katastrskega dohodka in ne od dejavnosti, ki se opravlja na nepremičnini.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je na nepremičnini, ki je bila osnova za odmero zborničnega prispevka, za vso leto 2014 vknjižena pravica užitka v korist druge pravne osebe in da 237. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) določa, da užitkarja bremenijo vse javne dajatve. Tudi katastrski dohodek ima užitkar in ne on kot lastnik, njemu je ostala samo razpolagalna pravica, zato se zbornični prispevek na tej podlagi lahko odmeri samo užitkarju in ne njemu, ki kmetijske dejavnosti ne opravlja. Nedopustno in v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pa je, da bi zbornični prispevek plačevala lastnik zemljišča in uporabnik, torej bi se plačal dvakrat za isto nepremičnino. Pri tem navaja, da se tožena stranka do pritožbene navedbe v zvezi z odmero obveznega zborničnega prispevka zakupniku oziroma uporabniku ni opredelila. Posledično tožnik predlaga, da se izpodbijano odločbo odpravi in se mu vrnejo stroški postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Obvezno članstvo in s tem povezano plačevanje zborničnega prispevka ureja ZKGZ. Tožnik je obvezen član Kmetijsko gozdarske zbornice na podlagi prve alineje, prvega odstavka 10. člena ZKGZ, ki določa, da so pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju RS, obvezni člani zbornice in sestavljajo drugo volilno skupino, ki ima na podlagi 36. člena ZKGZ posredno volilno pravico (tako tudi Upravno sodišče v zadevi I U 1088/2013). Obvezno plačilo prispevka (članarine zbornici) je torej vezano na članstvo (tako tudi Ustavno sodišče v zadevi U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003). Zakonska podlaga pa je že samo lastništvo kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč (tako tudi v zadevi I U 1011/2012). Osnova za zbornični prispevek A iz 23. člena ZKGZ je katastrski dohodek zemljišča, ki ga Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi 3. in 10. člena Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (v nadaljevanju ZUKD-2) pripiše vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljišču glede na površino, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, na podlagi podatkov iz Zemljiškega katastra (tako tudi v zadevi I U 1088/2013).

7. Da obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici in plačilo zborničnega prispevka nista v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije je Ustavno sodišče ocenilo že v odločbi št. U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003. 8. Lastništvo obravnavanega zemljišča ni sporno, zato je tudi po presoji sodišča tožnik kot njihov lastnik na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZKGZ zavezan k plačilu zborničnega prispevka. Tudi Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2014 (v nadaljevanju Sklep) v svojem 3. členu določa, da so zavezanci za zbornični prispevek pravne osebe, ki so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju RS, če je katastrski dohodek teh zemljišč dosegel najmanj 106,88 EUR v letu 2014. Isti člen ureja tudi pogoje, kdaj uživalci, ki so fizične osebe, postanejo zavezanci za plačilo zborničnega prispevka, to je: če na kmetijskih ali gozdarskih zemljiščih na ozemlju RS opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost za svoj račun in katastrski dohodek teh zemljišč doseže najmanj 106,88 EUR. V tretjem odstavku 3. člena Sklepa je urejen tudi način določanja višine zborničnega prispevka A, ki znaša 4,80% osnove, vendar ne manj kot 8,35 EUR.

9. Iz javnih evidenc je razvidno, da je katastrski dohodek obravnavanih zemljišč v letu 2014 presegel 106,88 EUR za 41,52 EUR, posledično je upravni organ pravilno odmeril zbornični prispevek lastniku nepremičnine, ki je pravna oseba, in izdal zakonito odločbo za plačilo prispevka kot pavšala v višini 8,35 EUR po tretjem odstavku 3. člena Sklepa oz. tretjem in četrtem odstavku 23. člena ZKGZ, ki določata da stopnja zborničnega prispevka A znaša 4,80% od osnove (v našem primeru 4,80% od 148,40 EUR = 7,10 EUR), vendar ne manj kot 8,35 EUR.

10. ZKGZ v 10. členu določa katere pravne osebe sestavljajo drugo volilno skupino in so po 23. členu istega zakona zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A. V to skupino spada tožeča stranka, ki je kot pravna oseba, ki ni oseba javnega prava ter je lastnica kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, glede na 8. člen ZKGZ obvezni član zbornice. Deveti člen istega zakona pa določa katere fizične osebe so obvezni člani zbornice in posledično zavezanci za plačilo zborničnega prispevka prav tako po 23. členu ZKGZ. Samo za fizične osebe (lastnike, zakupnike, uživalce, imetnike pravice uporabe ali uporabnike) so komulativno določeni pogoji: da opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost za svoj račun in imajo določeno višino katastrskega dohodka. Tožnik pa je pravna oseba in se za obveznega člana šteje po samem zakonu, ker je zasebna pravna oseba in ker je po uradnih podatkih zemljiške knjige lastnik kmetijskih zemljišč (tako tudi v I U 1088/2013), zato je neupošteven tožbeni ugovor, da ne opravlja kmetijske dejavnosti.

11. V obravnavanem primeru je tudi nerelevanten ugovor, da je na zemljišču, katerega lastnik je tožnik, vknjižena pravica užitka v korist druge pravne osebe. Kdo je član Kmetijsko gozdarske zbornice, določa ZKGZ. To so fizične in pravne osebe, ki tvorijo dve volilni enoti, pri čemer so za vsako izmed navedenih skupin določeni pogoji, na podlagi katerih se ugotavlja obvezno članstvo (9. in 10. člen), kakor tudi osnove za odmero zborničnega prispevka (členi 23 do 25a). Kot je že obrazloženo v tej sodbi, pa za članstvo pravnih oseb zadošča že dejstvo, da so lastnice kmetijskih zemljišč. Katastrski dohodek pa je po ZKGZ relevanten le za določitev višine članarine, saj se katastrski dohodek po določbah ZUKD-2 pripiše kmetijskemu zemljišču, zato v konkretnih okoliščinah tožnikov ugovor, da ima katastrski dohodek užitkar, ni odločilen. Posledično tudi okoliščina, da tožena stranka ni odgovorila na tožnikove pritožbene navedbe v zvezi z užitkarjem, ni vplivala na pravilnost njene odločitve. Glede na to, da je Ustavno sodišče že presojalo določbe ZKGZ v zvezi z obveznim članstvom in plačevanjem zborničnega prispevka, pri čemer je ugotovilo, da to ni v neskladju z Ustavo, sodišče zavrača tožbeni ugovor o kršitvi Ustave RS.

12. Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

13. Sodišče je zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.