Jedro

Pri posredniški pogodbi mora naročitelj ravnati pošteno, sicer posredniku odgovarja za nastalo škodo. To pravilo velja tudi pri preklicu naročila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 1.419,98 EUR s pp. in tožnici naložilo v plačilo stroške tožene stranke v višini 976,91 EUR v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka po svoji pooblaščenki iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožba je povzela izpovedbo tožnice in prič. Trdila je, da bi toženka lahko tožnico takoj obvestila, da stanovanja ne želi prodati in da odstopa od pogodbe, ne pa da je tožnica štiri mesece stanovanje oglašala in našla resnega kupca ter o tem obvestila toženko, ki pa si je očitno premislila in stanovanja ni imela več namen prodati in je z onemogočanjem ogleda in z odklanjanem stikov onemogočila prodajo stanovanja. Zato sta propadli prodaji stanovanja K. in H.-D., ki si nista uspela ogledati stanovanja, čeprav je v slednjem primeru toženka bila doma in ni hotela odpreti vrat in se ne oglasit na telefonske klice. Toženka pa o preklicu pogodbe tožnice ni hotela obvestiti, vse do junija 2002. Ker toženka ni omogočila ogledov in se ni oglašala na telefon, je onemogočila sklenitev poslov. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do navedb tožnice, da toženka ni izpolnila pogodbe, ker ni želela sodelovati pri postopku prometa. Sodba o tem nima razlogov in se zato ne da preizkusiti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica je vtoževala znesek 1.419,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zatrjevala, da je ona obveznosti iz pogodbe o posredovanju izpolnjevala, toženka pa ne, zaradi česar ji po določilu II. odst. 7. čl. pogodbe pripada odškodnina v višini dvojne provizije. Ker je toženka šele v juniju 2002 preklicala pogodbo, je tožnica upravičena do plačila za delo in vložen trud v višini vtoževanega zneska.

Niso utemeljene pritožbene navedbe, da tožnici pripada vtoževani znesek, saj je ravnala v skladu s pogodbo in našla kupca ter stanovanje oglaševala, toženka pa je šele 10.6.2002 preklicala pogodbo in ne prej. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da samo dejstvo, da si naročitelj premisli in prekliče pogodbo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju s poštenjem (tako tudi Vrhovno sodišče v odločbi opr. št. II Ips 206/99). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki dne 18.2.2002 sklenili pogodbo o posredovanju pri prometu nepremičnin, ker je toženka želela svoje stanovanje prodati. Pogodbeno sodelovanje strank je v začetku potekalo dobro, po dogodku, ko je toženka odpovedala najavljen ogled stanovanja s strani kupca, pa je to potekalo le še v minimalnem obsegu, in sicer v obliki oglaševanja stanovanja s strani tožnice. Sodišče prve stopnje je verjelo toženki, da je ogled odpovedala iz zdravstvenih razlogov, pa tudi sicer je tožnica v vlogah navedla (list. št. ... v spisu), da se ji je toženka opravičila, ker je ogled odpovedala, iz česar je zaključiti, da je toženka ogled odpovedala zaradi višje sile. Toženka je nato dne 10.6.2002 tožnico pisno obvestila, da preklicuje pogodbo. Glede na pritožbeno povzemanje izpovedbe tožnice in prič, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v celoti sprejema opravljeno dokazno oceno sodišča prve stopnje, saj je prepričljiva in logična, pritožba pa niti ne pove v čem je ugotovljeno dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno, zaradi česar pritožba v tem delu ni utemeljena.

Ker sta pogodbenici dne 18.2.2002 sklenili pogodbo in glede na ugotovljeno, da je pogodbeno sodelovanje v začetku potekalo dobro ter da je bil sporni ogled odpovedan iz upravičenih razlogov, tudi pritožbeno sodišče presoja, da preklic tudi z vidika preteka roka ni bil nepošten, saj upoštevaje začetno dobro poslovno sodelovanje, do preklica dne 10.6.2002 (torej slabe štiri mesece po sklenitvi pogodbe) ni pretekel nerazumen rok, upoštevaje tudi zdravstvene razloge za odpovedan sporni ogled na strani toženke kot je te ugotovilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno neizpodbijani so zaključki sodišča prve stopnje, da je določba II. odst. 7. čl. sklenjene pogodbe, ki je podlaga vtoževanemu znesku, izrazito v korist tožnici in v izrecnem nasprotju z določilom čl. 840 Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da lahko naročitelj kadarkoli prekliče pooblastilo za posredovanje, razen če je preklic v nasprotju s poštenjem in če se mu naročitelj ni odrekel. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno tolmačilo navedeno pogodbeno določilo, po katerem naročitelja vedno zadane dolžnost plačila dvojne provizije, če odstopi od pogodbe kadarkoli preden je sklenjena pogodba v zvezi s predmetom, za katerega je posredoval. Tega ne morejo izpodbiti niti pritožbene navedbe, ko zatrjujejo, da je toženka po poklicu učiteljica in je pogodbo prebrala. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, pritožba pa tega ne izpodbija, da do sklenitve pogodbe med toženko in tretjim o prodaji stanovanja ni prišlo. V skladu z določili pogodbe in čl. 847 OZ tožnica kot posrednica tudi ni opravičena do povrnitve dogovorjene provizije, saj je le-ta po čl. 5 pogodbe odvisna od tega, ali je bil posel, za katerega je posredovala, sklenjen.

Neutemeljeno pritožba zatrjuje, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o zatrjevanju tožnice, da toženka pogodbo ni izpolnjevala, saj se ni oglašala na telefonske klice tožnice in je odpovedala ogled stanovanja. Sodišče prve stopnje ima o izpolnjevanju pogodbe s strani toženke razloge. V zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se v skladu s čl. 841 OZ naročitelj niti ni dolžan spustiti v pogajanja za sklenitev pogodbe z osebo, ki jo je našel posrednik, in tudi ne skleniti z njo pogodbe pod pogoji, ki jih je sporočil posredniku. Naročitelj bi bil v primeru nepoštenega ravnanja posredniku sicer odškodninsko odgovoren. Trditvam tožnice, da je upravičena v skladu z II. odst. 7. čl. pogodbe do odškodnine v višini dvojne provizije zaradi toženkinega odstopa od prometa, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo in pravilno navedlo, da je navedeno določilo v nasprotju s (kogentnim) določilom čl. 840 OZ, ki preklic pogodbe s strani naročitelja dopušča vedno, ko ni v nasprotju s poštenjem. Pa tudi če bi sodišče nepoštenost toženke ugotovilo, trditve tožnice ne zadoščajo za ugoditev zahtevku na povrnitev zneska 1.419,98 EUR s pp. V primeru nepoštenega ravnanja naročitelja ima posrednik pravico do povrnitve nastale škode, ki pa je tožnica niti ni konkretneje zatrjevala v postopku na prvi stopnji.

Tožnica pa v skladu s čl. 848 OZ tudi ni opravičena do povrnitve stroškov posredovanja. Iz pogodbenih določil dogovor o povrnitvi stroškov ne izhaja niti tožnica stroškov ni konkretno zatrjevala, zato po navedeni določbo OZ ni opravičena do povrnitve stroškov posredovanja.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri presojanju pritožbe, tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP), je pritožbo tožeče stranke v skladu z določbo čl. 353 ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, odločitev o njih odpade.