16/6-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 16/6-1994 obravnavalo pobudo Andreja Pipuša in drugih iz Maribora in

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti Odloka o ureditvenem načrtu dela centralnih con C-1 in C-2 - mestno središče v Mariboru (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/92) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudniki so lastniki oziroma uporabniki poslovno-stanovanjskega objekta Ulica talcev 15 v Mariboru. Ta stavba sama ne leži v območju izpodbijanega ureditvenega načrta, pač pa meji na parceli 1814 in 1815 k.o. Maribor, ki sta v območju tega ureditvenega načrta. Pobudniki zatrjujejo nezakonitost navedenega odloka o ureditvenem načrtu, ker s predvideno ureditvijo navedenih dveh parcel kot javnih površin za pešce jemlje možnost, da bi se na delu teh parcel določilo nujno potrebno funkcionalno zemljišče s parkirnimi prostori za njihov poslovno-stanovanjski objekt. Ta objekt ima pet stanovanj in poslovni prostor v skupni izmeri 500 m2 ter 37 m2 notranjega dvorišča. Funkcionalnega zemljišča zanj drugje kot na obeh navedenih parcelah ni mogoče določiti, ker so druga sosednja zemljišča že pozidana. Ureditveni načrt ne upoš teva, da navedeni objekt nima dovolj funkcionalnega zemljišča, in se s tem ne prilagaja obstoječemu stanju sosednjih območij; zato je v neskladju z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 - v nadaljevanju ZUN). Javne površine za pešce po mnenju pobudnikov lahko določi le odlok občine, izdan na podlagi Zakona o cestah , medtem ko je Odlok o ureditvenem načrtu izdan na podlagi ZUN. Pobudniki navajajo tudi kršitev postopka sprejemanja Odloka, določenega z ZUN, saj variantne strokovne rešitve za ureditveni načrt niso bile javno razgrnjene v skladu s 36. členom ZUN, poleg tega pa sprejeti ureditveni načrt vsebinsko odstopa od osnutka ureditvenega načrta, ki je bil razgrnjen v krajevni skupnosti in predstavljen na javni obravnavi.

B.

Ker navajajo tudi kršitve v postopku sprejemanja Odloka o ure ditvenem načrtu, izpodbijajo pobudniki ta odlok v celoti. Pri sprejemanju Odloka o ureditvenem načrtu ZUN ni bil kršen. Člen 36 ZUN res določa, da se strokovne rešitve za ureditvene načrte praviloma pripravijo v variantah, vendar pa variantna priprava ni obvezna in se v praksi povečini uporablja le za večje inve sticijske projekte.

Dejstvo, da se sprejeti ureditveni načrt razlikuje od javno razgrnjenega osnutka, je predvsem posledica narave postopka sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov po določbah 34. do 45. člena ZUN. Med javno razgrnitvijo se zbirajo pripombe in predlogi v zvezi z razgrnjenim osnutkom; po preteku javne raz grnitve te pripombe in predloge obravnava izvršni svet skupščine občine in do njih zavzame stališče. Na podlagi teh stališč se osnutek prostorskega izvedbenega akta dopolni (39. člen) - od tod morebitne spremembe med razgrnjenim osnutkom in sprejetim aktom. Navedeni osnutek ureditvenega načrta je bil razgrnjen dva meseca, v času razgrnitve (12/10-1989) pa je bila v Krajevni skupnosti Talci, v katere območju leži objekt pobudnikov, opravljena javna obravnava. Iz zapisnika stališč in pripomb, podanih v času razgrnitve v tej krajevni skupnosti, je razvidno, da le-teh glede ureditve parcel 1814 in 1815 k.o. Maribor ni bilo, v tem delu pa se - kot je razvidno iz primerjave karte 5a osnutka in veljavnega odloka - veljavni odlok tudi ne razlikuje od osnutka, razgrnjenega na javni obravnavi.

Ker kršitev postopka sprejemanja odloka ni, bi lahko pobudniki izpodbijali le tiste določbe Odloka, ki se neposredno tičejo njihovega pravnega položaja (členi 8, 9 in 17 Odloka), vendar tudi te norme niso v nasprotju z zakonom - ne z ZUN ne z Zakonom o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 - prečiščeno besedilo).

Odlok o ureditvenem načrtu mora po določbi 31. člena ZUN (v povezavi z 28. členom) namreč predvideti tudi rešitve v zvezi s prenovo, dograditvijo in novogradnjo prometnega omrežja, zato z določitvijo predvidenih površin za pešce v strnjenem naselju z ničimer ne posega v Zakon o cestah.

Pobuda je očitno neutemeljena tudi glede trditve, da gre pri ureditvenem načrtu za neupoštevanje stanja v sosednjem območju in s tem onemogočanje pobudnikom, da njihov objekt dobi primerno funkcionalno zemljišče. Funkcionalno zemljišče se po ZUN (46. člen) določi z določitvijo gradbene parcele; slednjo sestavlja zemljišče pod stavbo in zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe, tj. funkcionalno zemljišče. Gradbene parcele se na območjih, kjer je sprejet prostorski izvedbeni načrt, določijo z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavina tega akta, na območjih, kjer prostorskega izvedbenega načrta ni, pa funkcionalno zemljišče za objekt določi na zahtevo lastnika oziroma uporabnika občinski upravni organ na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. Objekt pobudnikov leži v mestnem središču, torej v predelu z največjo gostoto pozidave. Ker posamezni objekti v takih predelih skoraj vedno mejijo na javne površine (ceste, pločniki, zelenice), jim funkcionalnega zemljišča v smislu 46. člena ZUN ni mogoče dolo čiti ali se jim lahko določi le na omejenih površinah, ki niso javna zemljišča (notranja dvorišča itn.). V tem primeru se za redno rabo in vzdrževanje objekta uporablja javna površina, na katero objekt meji, in pa tudi druge, bolj oddaljene površine, npr. za parkiranje. Noben zakon ne zagotavlja oziroma ne določa, kje in koliko parkirnih mest potrebuje določen objekt - parkiranje je vrsta rabe objekta, ki se lahko zadovoljuje tudi drugje, ne le v neposredni bližini objekta oziroma na njegovem funkcionalnem zemljišču. O tem posredno govori tudi 18. člen Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85): "(...) Z merili in pogoji za določanje velikosti funkcionalnega zemljišča za novogradnje morajo biti zagotovljene vse potrebne površine za dejavnost v bodočem ob jektu. Za del teh potreb se lahko predvidijo tudi druge površine izven funkcionalnega zemljišča, če so take površine zagotovljene na drugi lokaciji znotraj obravnavanega območja."

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Jože Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

dr. Tone Jerovšek