U-I-287/96

13. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Škrbca iz Kopra na seji dne 13. maja 1999

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve, tretje in četrte alinee drugega odstavka 4. člena, šeste in osme alinee 11. člena, četrte alinee 75. člena, četrte alinee 77. člena, druge alinee 78. člena, 93. do 96. člena, druge in tretje alinee 97. člena, pete alinee 98. člena, 99. do 103. člena ter 24., 33. in 36. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 21/94, 29/95, 23/96) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5., 41., 42., 52., 54., 64. in 65. člena Stanovanjskega zakona se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik, lastnik stanovanjske hiše, o kateri navede, da jo deloma daje opremljeno v najem, izpodbija vse alinee drugega odstavka 4. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ), s katerimi je kot najemno stanovanje definirano profitno, neprofitno ali socialno stanovanje; alineo 11. člena, ki ministru nalaga, da mora predpisati metodologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter normative in standarde za postopek za uveljavljanje pravice do socialnih stanovanj; določbo 75. člena SZ, da republika spremlja višino najemnine po vrstah najemnih stanovanj na ravni regije in republike; tretjega odstavka 77. člena SZ, da nacionalni stanovanjski program določa (tudi) kriterije za delež oziroma razmerje med profitnim in neprofitnim stanovanjskim sektorjem, lastnimi stanovanji občanov in socialnimi korektivi; določbo druge alinee 78. člena SZ, da sodi med ukrepe za realizacijo nacionalnega stanovanjskega programa tudi usmerjanje socialne politike na stanovanjskem področju v selektivno zajemanje določenih skupin prebivalstva, ki si ne morejo sami rešiti stanovanjskega vprašanja; vse določbe 93. do 96. člena SZ, te pa govore o neprofitnih stanovanjskih organizacijah; določbi druge in tretje alinee 97. člena SZ, po katerih sodi med pristojnosti in naloge občine, da zagotavlja sredstva za graditev in pridobitev socialnih stanovanj ter razliko do pogodbeno določene najemnine in ostalih stroškov po SZ oziroma, da spremlja višino povprečne najemnine v občini po kategorijah, vrstah in lokaciji stanovanj; peto alineo 98. člena SZ, po kateri je del občinskega stanovanjskega programa način zagotavljanja ustreznih oblik pomoči za nastajanje in delovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij; 99. člen SZ, po katerem lahko občina ustanovi stanovanjski sklad; 100. do 103. člen SZ, ki urejajo vprašanja socialne pomoči pri pridobitvi stanovanj.

2.O določbah SZ, povzetih po prejšnji točki te obrazložitve, pobudnik trdi, da kršijo določbe 14. člena Ustave (enakost pred zakonom), 15. člena Ustave (uresničevanje in omejevanje pravic), 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), 49. člena Ustave (svobodo do dela) in 74. člena Ustave (podjetništvo). Teh trditev ne pojasni.

3.Pobudnik nadalje izpodbija določbe 24. člena SZ, ki definirajo in razčlenjajo vsebino upravljanja stanovanjskih hiš; 33. člen SZ o razdelitvi stroškov upravljanja, prenove in izboljšav stanovanjskih zgradb med lastnike; 36. člen SZ, ki nalaga lastniku stanovanja, da mora zagotoviti popravila v zvezi z vzdrževanjem najemnega stanovanja in to na lastne stroške; 42. člen SZ o dolžnostih lastnika najemnega stanovanja nasproti najemniku glede kvalitete stanovanja; 105. člen SZ o pristojnosti inšpekcijskega organa, če lastnik ne zagotovi, da so stanovanje ter skupni prostori in naprave usposobljeni za rabo.

4.Poleg kršitve 14., 15. in 24. člena Ustave očita pobudnik določbam iz prejšnje točke še kršitev 33. člena Ustave (pravica do zasebne lastnine in dedovanja), 34. člena Ustave (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) ter 35. člena Ustave (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Vse te trditve utemeljuje (smiselno) le s tem, da neobdavčeni del dohodka od najemnin (po Zakonu o dohodnini) morda ne zadošča za izpolnjevanje zakonskih dolžnosti najemodajalca in gre tedaj izpolnjevanje teh dolžnosti v breme njegovega siceršnjega premoženja.

5.Pobudnik izpodbija tudi 64. člen SZ, ki v primeru špekuliranja lastnikov najemnih stanovanj, zaradi katerega bi grozile motnje v stanovanjski preskrbi, pooblašča občino, da začasno intervenira z omejitvijo najemnin, in 65. člen SZ, ki definira oderuško najemnino. Poleg kršitev 14., 15., 33., 34. in 35. člena Ustave vidi v omenjenih določbah še neskladje z 49. in 74. členom Ustave in še s 63. členom Ustave (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni). Pojasnjuje pa, da omenjena člena žalita najemodajalca.

6.Slednjič pobudnik izpodbija 5. člen SZ, ki definira pravni pojem primernega stanovanja; določbi 41. člena, da mora najemnik skleniti aneks k najemni pogodbi, če se število oseb, ki po pogodbi uporabljajo stanovanje, poveča za osebe, ki jih je najemnik dolžan preživljati, in da mora aneks poslati pristojnemu upravnemu organu; 52. člen SZ, da lahko najemnik odpove najemno pogodbo brez obrazlaganja razlogov z 90-dnevnim odpovednim rokom; 54. člen, ki določa pravice najemnika, če mu najemodajalec odpove najemno pogodbo mimo razlogov iz 53. člena SZ. Tudi o teh določbah meni, da pomenijo "neenakost pred zakonom in nasilje nad privatno lastnino", očita jim torej neskladje s 14., 15., 22. in 33. členom Ustave.

7.V sklepu pobude se pobudnik, mimo že zapisanega, sklicuje še na 78. člen Ustave (primerno stanovanje), 153. člen Ustave (usklajenost pravnih aktov), 155. člen Ustave (prepoved povratne veljave pravnih aktov) in smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanih določb SZ.

8.V svoji vlogi pobudnik podrobneje pojasnjuje, kaj in kako bi po njegovem mnenju bilo upoštevati kot stroške najemnine opremljenega stanovanja. Svojih trditev o neskladnosti z zatrjevanimi členi Ustave pa ne utemeljuje.

B.

9.Pobudo za začetek postopka za oceno skladnosti zakonskih določb lahko da, komur te določbe neposredno posegajo v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. S tem, da je zasebni lastnik stanovanjske zgradbe in da stanovanjske prostore opremljene oddaja v najem, pobudnik ni izkazal svojega pravnega interesa za oceno ustavnosti 4., 5., 11., 75., 77., 78., 93. do 103. člena SZ, saj te določbe ne urejajo pravnega položaja zasebnega lastnika - najemodajalca. Ta del pobude je bilo treba zavreči. Enako velja za določbe (24., 33., 36. člena) iz III. poglavja, "upravljanje v večstanovanjskih hišah". Te veljajo le za primere, ko je več lastnikov stanovanj. Iz navedb pobudnika izhaja, da je sam lastnik stanovanjske hiše.

10.V preostalem delu pobude so izpodbijane določbe izbrane izmed tistih, s katerimi zakonodajalec najemodajalcu kaj nalaga (41., 42. člen) ali ga omejuje (54. v zvezi s 5. členom) ali pa napoveduje nadzor in morebitni poseg v njegovo ravnanje kot stranke v pogodbenem razmerju (64., 65. in 105. člen SZ) oziroma (v primeru 52. člena) opredeljuje meje svobodnosti druge pogodbene strani. Vse te določbe gotovo pomenijo poseg v svobodo oblikovanja, sklepanja in razvezovanja pogodbenih razmerij in zato tudi poseg v pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave), ki vključuje tudi svobodo razpolaganja z lastnino in vstopanja v pogodbena razmerja glede nje. Ta poseg pa ni v neskladju z Ustavo.

11.Po določbi prvega odstavka 67. člena Ustave (lastnina) določa zakon uživanje lastnine tako, da je zagotovljena med drugim njena socialna funkcija. Stanovanjsko najemno razmerje ima za lastnika stanovanja - najemodajalca - predvsem gospodarski namen in pomen, za najemojemalca pa poudarjen socialni pomen, saj je stanovanje bistvena sestavina človekovega osebnega družinskega in socialnega položaja. Z njim je poleg samega bivanja oziroma domovanja povezanih ali pogojenih mnogo za človeka in družino pomembnih življenjskih okoliščin, danosti, ravnanj in načrtovanj. Stanovanje je tudi eden od pogojev za uresničevanje nekaterih človekovih pravic, v prvi vrsti nedotakljivosti njegove zasebnosti. Po drugi strani je v razmerju med najemodajalcem in najemnikom slednji praviloma v šibkejšem položaju, saj je najemodajalec tisti, ki razpolaga s stanovanjem, in njegova volja je, ali in kako ga bo dajal v najem, najemnik pa tisti, ki ga potreba po stanovanju sili v iskanje in sklepanje najemnega razmerja. V skladu z načeli pravne in socialne države(2. člen Ustave) je, da zakonodajalec izravnavajoče posega v to razmerje, tudi zato, ker gre že po naravi stvari za trajno razmerje, kakršna so zakupna in najemna razmerja nasploh, njihova trajnost pa ima različne posledice predvsem za zakupnika oziroma najemnika. Taka razmerja so zato tudi v pravni ureditvi drugih demokratičnih držav urejena z višjo stopnjo zavezujoče zakonodajne normiranosti. Izpodbijane določbe ne posegajo v pravico najemodajalca do lastnine bolj, kot je to utemeljeno zaradi zagotavljanja socialne funkcije stanovanjske lastnine, in tudi ne tako, da bi bilo presežena ali sicer kršena načela pravne in socialne države. Pobudnikovi očitki o kršitvah 14.,15., 22., 34., 35., 49., 63. in 74. člena Ustave so v obravnavanem primeru očitno neutemeljeni.

12.Ustavno sodišče ni pristojno presojati primernosti pravnih ureditev, ki jih predlaga pobudnik (o upoštevanju stroškov najema).

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Wedam Lukić-Dragica. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika: dr. Lojze Ude