Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Poleg temeljne predpostavke verjetnosti terjatve je pri ureditvenih začasnih odredbah potrebno izkazati med drugim tudi nastanek težko nadomestljive škode.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se do pravnomočnega zaključka spora začasno zadržalo učinkovanje pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu v CHF, toženki pa prepovedalo razpolagati s terjatvami, ki izvirajo iz te pogodbe in notarskega zapisa.
2. Zoper sklep vlagata pritožbo tožnika iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ter pravice do enakega varstva pravic v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi iz 22. člena Ustave. Navajata, da je sodišče prve stopnje izvotlilo razlago prava Sodišča Evropske unije,1 ki v danem primeru predstavlja formalni pravni vir erga omnes. Obširno se sklicujeta na obrazložitev sodbe v zadevi C-287/22, Getin Noble Bank z dne 15. 6. 2023. Opozarjata, da sta tožnika že plačala toženki skupni znesek iz naslova mesečnih obrokov, ki znatno presega znesek prejetega kredita, kar pomeni bistveno več, kot bi bila dolžna, če bi se ugotovilo, da je sporni pogodbeni pogoj nepošten in so sporni pravni posli nični. Opozarjata, da bi plačevanje mesečnih obrokov kredita povzročilo znatno poslabšanje njunega finančnega položaja, to poslabšanje pa bi ogrozilo njuno preživljanje in preživljanje njunega šoloobveznega otroka.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Tožnika sta hkrati z vložitvijo tožbe z zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu, ter notarskega zapisa in sporazuma o ustanovitvi skupne hipoteke na vknjiženih nepremičninah ter na plačilo zneska 11.330,75 EUR, vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo relevantno pravno podlago za izdajo začasnih ukrepov v postopkih o nepoštenih potrošniških pogodbah, ko se je sklicevalo na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju in Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993, v povezavi z odločbo SEU C-287/22, na katero sta se sklicevala tudi pritožnika.
6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da je poleg temeljne predpostavke verjetnosti terjatve pri ureditvenih začasnih odredbah potrebno izkazati med drugim tudi nastanek težko nadomestljive škode. Tožnika sta v predlogu utemeljevala nastanek težko nadomestljive škode s trditvami, ki jih je sodišče prve stopnje korektno povzelo v 11. točki obrazložitve sklepa2. Pri ugotavljanju slednje pa je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku3, saj so razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve sklepa, v nasprotju z razlogi, ki jih je navedlo v njegovi 14. točki, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje namreč najprej tožnikoma očita, da nista zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede nastanka težko nadomestljive škode, v nadaljevanju pa sledi njunim navedbam in ne dvomi, da se zaradi plačevanja mesečnih obrokov kredita in pomanjkanja sredstev za preživljanje nahajata v nezavidljivi situaciji in v hudi življenjski stiski ter je položaj njune družine omajan.
7. V ponovljenem postopku naj sodišče navedeno pomanjkljivost odpravi in o predlogu znova odloči. 8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo, 1 V nadaljevanju SEU. 2 Navedla sta, da sta mesečne obroke preplačala v znesku, ki je višji od zneska, ki sta ga prejela iz naslova kreditne pogodbe, da vzdržujeta šoloobveznega otroka, da je tožnik invalid, ki prejema pokojnino ter invalidnino v skupnem mesečnem znesku 1.093,27 EUR, tožnica pa prejema plačo v mesečnem znesku 556,98 EUR, medtem ko njuna obveznost po kreditni pogodbi znaša 1.036,79 EUR. 3 V nadaljevanju ZPP.