Jedro

Udeleženec je sprejet na zdravljenje brez privolitve iz varnostnih in medicinskih razlogov.

Zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno potrebno tudi zaradi dokončne izpeljave dodatne diagnostike, kar je bilo predvideno že ob udeleženčevem predhodnem sprejemu na zdravljenje. Izvedenec je s tega vidika priporočil zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom za čas šestih tednov, čemur je prvo sodišče utemeljeno sledilo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za zadržanje udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom udeležencu omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka sklepa). Udeleženca je zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom klinike v Ljubljani za čas šestih tednov, najdlje do 29. 7. 2019 (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje odvetnik udeleženca, ki izpodbija odločitev v 2. točki izreka sklepa. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da sta izvedenec in sodišče utemeljila svoje mnenje oziroma odločitev v celoti na podlagi telefonskega pričevanja mame udeleženca. Udeleženec z mamo ni v najboljših odnosih, zato je njeno pričanje še manj zanesljivo. Iz njenega pričanja ne izhaja, da je udeleženec vrgel mačka skozi okno sobe. Tega priča ni videla. Mnenje izvedenca in ocena sodišča bi morala temeljiti na odgovorih udeleženca ter na izjavah vpletenih strokovnih delavcev, ki so udeleženca obravnavali pred tem. Udeleženec ni bil nasilen do drugih ali do sebe. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep prvega sodišča v 2. točki izreka, podrejeno pa, da se čas zadržanja na zdravljenju skrajša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je ugotovilo, da je Kot je pojasnilo že prvo sodišče, je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).

5. Prvo sodišče je zaslišalo udeleženca in izvedenca ter pridobilo dodatne informacije o udeleženčevem vedenju v obdobju po njegovem zadnjem zdravljenju v januarju 2019 v telefonskem razgovoru z udeleženčevo materjo. Slednja je med drugim nedvoumno pojasnila, da je udeleženec vrgel mačka skozi okno sobe in da žival ni padla sama. Udeleženec je bil zaslišan v navzočnosti izvedenca, ki je pregledal tudi udeleženčevo medicinsko dokumentacijo ter na tej podlagi podal svoj izvid in mnenje. Že zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da mnenje izvedenca in izpodbijani sklep temeljita le na telefonskem razgovoru sodnice z udeleženčevo materjo. Izvedenec je ugotovil ogrožajoče agresivno ravnanje udeleženca v pomenu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Meni, da gre pri udeležencu za plazečo obliko prave duševne bolezni, ki se manifestira, brž ko udeleženec opusti jemanje zdravil. Iz izvedenčevega mnenja še izhaja, da druge oblike pomoči v tem trenutku ne pridejo v poštev, kar pravilno ugotavlja tudi prvo sodišče, saj je udeleženec nekritičen do svojega zdravstvenega stanja.

6. Zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom je nujno potrebno tudi zaradi dokončne izpeljave dodatne diagnostike, kar je bilo predvideno že ob udeleženčevem predhodnem sprejemu na zdravljenje. Izvedenec je s tega vidika priporočil zdravljenje udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom za čas šestih tednov, čemur je prvo sodišče utemeljeno sledilo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za zadržanje udeleženca na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom. Udeleženčev odvetnik ni imel pripomb na mnenje izvedenca na naroku, pritožbene trditve, da udeleženec ni bil nasilen, pa so neargumentirane in zato neupoštevne. Pritožbeno zavzemanje za skrajšanje zadržanja nima podlage v izvedenih dokazih.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).