Jedro

V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno dejanje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.

Sodišče je sicer zapisalo, da ob tožničinem odklepanju vrat z notranje strani ni bilo ključa in da ključavnice ni mogla uporabiti, ker je bila na vratih nova ključavnica, vendar za tak zaključek ni navedlo argumentov in ni ocenilo izvedenih dokazov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. in. II točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženki prepovedalo motenje posesti z nameščanjem novih ključavnic, preprečevanjem vstopa ali drugačnim poseganjem v soposest tožnice na nepremičninah z ID znakoma 000 362/18 in 000 362/19 (I. točka izreka) ter ji naložilo povrnitev tožničinih pravdnih stroškov v višini 1.149,15 EUR (II. točka izreka). V presežku glede vrnitve v prejšnje stanje z izročitvijo novega ključa vhodnih vrat je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper obsodilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da zavrne tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožnica graja dokazno oceno izpovedi tožnice glede predaje ključev s strani najemodajalca, čeprav je nasprotna izpoved toženke podprta z izpovedjo priče A. A. Ne strinja se z ugotovitvijo, da je izvršila očitano motilno dejanje ter njena pasivna legitimacija ni podana. O menjavi ključavnice ne ve ničesar in posega ni nikomur naročila. Ne verjame, da je do zamenjave ključavnice sploh prišlo. Tega ni zaznala, saj je ves čas lahko uporabljala ključ, ki ji ga je izročil najemnik. Ne drži ugotovitev, da je motilno stanje ohranjala tudi po pisnem pozivu k izročitvi novega ključa in po vloženi tožbi. S ključem, ki ga je dobila od najemnika, je takoj po tožničinem pozivu odklenila vhodna vrata in se tako prepričala, da ključavnica ni zamenjana. To je storila še večkrat po vložitvi tožbe. Po opravljenem prvem naroku je prav zato predlagala, da stranki in njuna pooblaščenca takoj odidejo do spornega objekta. Tam so ugotovili, da ključa obeh odklepata sporna vrata, kar pomeni, da je bila ključavnica ista kot takrat, ko je najemnik vrnil sporne prostore. Nepojasnjen je zaključek, da naj bi bila ključavnica vrnjena med postopkom. To ne izhaja ne iz podatkov spisa, niti iz izvedenih dokazov. Tožnica je izpovedala, da je s ključem poskušala odpreti vrata le takrat, ko naj bi ugotovila menjavo ključavnice, kasneje pa tja ni hodila. Naslednjič je bila pri vratih šele skupaj s toženko v prisotnosti njunih pooblaščencev po opravljenem prvem naroku. Toženka je že v odgovoru na tožbo obširno pojasnila, zakaj meni, da motilno ravnanje ni bilo storjeno. Najmanj, kar bi lahko storila tožnica, je, da bi preverila, ali ključ, s katerim razpolaga, odklepa vhodna vrata ali ne, pa tega ni storila.

Ni izkazano, s katerim ključem naj bi tožnica 20. 5. 2022 poskušala odpreti ključavnico vhodnih vrat. Vrata so bila odklenjena, zato odklepanje ni bilo potrebno in ji vstopa ni nihče preprečeval. Tožnica je sicer izpovedala, da je A. A. spornega dne očitala zamenjavo ključavnice, a je sodišče spregledalo njegovo izpoved, da te ni zamenjal. Življenjska je izpoved priče A. A., da je zatem, ko je odklenil vhodna vrata, ključ vtaknil v ključavnico z notranje strani, kar počenja večina ljudi, da ključa ne založijo. To ne more predstavljati motilnega ravnanja, saj so bila vrata odklenjena. Ko je priča po svojem odhodu vrata zaklenila, ovire ni bilo več. Zaradi neobstoja pasivne legitimacije toženka predlaga zavrnitev zahtevka.

Nepravilna je stroškovna odločitev. Tožnica bi morala med postopkom skrčiti svoj zahtevek takoj, ko se je izkazal za neutemeljenega. Ker tega ni storila, je uspela s polovico zahtevka in bi sodišče moralo odločiti, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnica uveljavlja posestno varstvo med posestniki iste stvari. Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja 35. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da se v razmerju med več posestniki iste stvari šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. Tožbenemu zahtevku zaradi motenja soposesti sodišče ugodi, če ugotovi, da je bila tožeča stranka pred motenjem soposestnik sporne stvari, da je bila soposest res motena, da je bil toženec tisti, ki je soposest motil, in da je bilo motenje samovoljno ter protipravno. Dokazno breme (s stopnjo prepričanja) je na tožeči stranki.

6. Pravdni stranki sta solastnici v tožbi navedenih nepremičnin. V postopku je bilo ugotovljeno, da ima tožnica edini dostop do sobe, označene s P13, preko toženkine sobe, označene s P12, in da imata pravdni stranki na tem delu nepremičnine soposest. Tožnica je v postopku tudi izkazala, da ji je najemnik sobe P13 ob izpraznitvi izročil izvod ključev vrat sobe P12, prav tako je izvod teh ključev izročil toženki. Med pravdnima strankama pa je sporno, ali je res prišlo do zamenjave ključavnice, kar naj bi tožnici 20. 5. 2022 (in kasneje) onemogočilo dotedanji način izvrševanja soposesti, ob tem, da je tistega dne v sobo vstopila skozi odklenjena vhodna vrata. Predmet pritožbene presoje je tako dokazna ocena sodišča, ali tožnica ključavnice ni mogla odpreti, ker je bila zamenjana, ali pa vrat ni mogla odkleniti zaradi ključa, ki ga je z notranje strani vstavil toženkin mož.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da o teh odločilnih dejstvih sklep nima razlogov, s čimer je storjena absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer zapisalo, da ob tožničinem odklepanju vrat z notranje strani ni bilo ključa in da ključavnice ni mogla uporabiti, ker je bila na vratih nova ključavnica, vendar za tak zaključek ni navedlo argumentov in ni ocenilo izvedenih dokazov. Drži pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do nasprotnih izpovedi toženke in njenega moža, kaj šele da bi dokaze, ki so bili sicer v postopku izvedeni, vsakega zase in medsebojno ocenilo v smeri njihove verodostojnosti in konsistentnosti. V izpodbijanem sklepu tudi ni razlogov, na podlagi česa je sodišče zaključilo, da je toženka motilno ravnanje (zamenjavo stare ključavnice z novo) ohranjala še po vložitvi tožbe in da je bila stara ključavnica vrnjena šele med postopkom (kdaj ni jasno), prav tako sklep ne vsebuje presoje ugotovljenih okoliščin konkretnega primera (predvsem, da sta se pravdni stranki na podlagi dogovora na prvem naroku za glavno obravnavo odpravili na ogled nepremičnine in tam ugotovili, da lahko vsaka s svojim ključem odpreta nameščeno ključavnico, in da tožnica kasneje, po dne 20 5. 2022, ni več hodila na objekt, da bi poskušala vstopiti v sobo oz. preverila odklepanje vhodnih vrat z razpoložljivim ključem).

8. Opisane kršitve so narekovale razveljavitev izpodbijanega sklepa v ugodilnem in stroškovnem delu (I. in II. točki izreka) in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče opravi dokazno oceno vseh izvedenih dokazov v skladu z 8. členom ZPP, nato pa za svojo odločitev glede vseh odločilnih dejstev poda jasne, celovite in prepričljive razloge. Ob tem naj se glede na okoliščine primera, ko tožnici vstop sploh ni bil onemogočen, saj so bila vrata odprta, opredeli do njenega pravnega interesa in pri stroškovni odločitvi upošteva, da je tudi po ugotovitvi, da s svojim ključem vrata lahko odklene, vztrajala pri celotnem zahtevku.

9. Odločitev o razveljavitvi sklepa je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi ocene, da ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem ne bi bilo ekonomično (zaslišati bi moralo obe stranki in dve priči), da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (pritožbeno sodišče je sodišču prve stopnje naložilo zgolj, da poda razloge o odločilnih dejstvih z izdelavo dokazne ocene že izvedenih dokazov) in da bi v primeru drugačne odločitve pritožbeno sodišče poseglo v ustavno zagotovljeno pravico strank do pritožbenega preizkusa.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.