Jedro

Tožnik je v prošnji za BPP navedel, da je brezposeln in s tem podatek, ki ob vložitvi prošnje ni ustrezal resnici. Vendar pa sklenitev pogodbe o zaposlitvi še ne pomeni, da je tožnik dosegel dohodke in da torej podatki o premoženjskem stanju (v ožjem pomenu), ki jih je navedel v vlogi, niso resnični. Po presoji sodišča so za odločitev o tem, ali gre za neresničen podatek iz petega odstavka 20. člena ZBPP, pomembni tudi podatki o dejansko prejetih dohodkih iz zaposlitve in s tem tisti podatki o premoženjskem stanju, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pravico do BPP in o katerih je bil tožnik, glede na to, da mu je bila BPP že dodeljena, v skladu z 41. členom ZBPP tudi sicer dolžan obveščati pristojno službo za BPP. Ti podatki oziroma te okoliščine v zvezi z zaposlitvijo pa pri odločanju niso bile upoštevane, čeprav je tožnik že v postopku pred pristojnim organom za BPP navajal in predlagal dokaze o tem, da dejansko pri delodajalcu ni začel delati in da zato tudi ni imel dohodkov iz zaposlitve.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2247/2014 z dne 19. 9. 2014 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo v I. točki izreka zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila stroškov prihoda prič v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru opr. št. III P ..., zaradi plačila, izročitve predmetov, podredno odškodnine, v vrednosti spora 5 814,74 EUR ter v II. točki izreka odločil, da tožnik ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP nadaljnjih šest mesecev od 19. 9. 2014 dalje.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je pristojni organ po vpogledu v prošnjo tožnika za BPP, ki jo je le-ta vložil 15. 9. 2014, ter izjav, ki jih je tožnik dal na predpisanem obrazcu – BPP št. 1, ugotovil, da je tožnik kot svoj status navedel, da je brezposelna oseba. Iz podatkov, ki jih je pristojni organ pridobil uradoma, pa sledi, da je tožnik od 12. 9. 2014 zavarovan pri ZZZS na podlagi šifre 1, kar pomeni, da gre za osebo, ki je v delovnem razmerju. Delodajalec je po zbranih podatkih družba A. d.o.o. Tožnik je bil zato pozvan, da predloži pogodbo o zaposlitvi, kar je tudi storil ter hkrati pojasnil, da se je kot brezposelna oseba opredelil zato, ker pri delodajalcu dejansko ni začel delati, v zvezi s tem pa se je 16. 9. 2014 oglasil tudi na Zavodu za zaposlovanje. Na Zavodu so v zvezi z navedbami tožnika pojasnili, da se je tožnik 16. 9. res oglasil pri njih na kariernem svetovanju ter da je omenil, da o poteku dela pri delodajalcu ne ve nič in da ne ve, kdaj bo delo opravljal. Pri tem pa iz pogodbe o zaposlitvi sledi, da je sklenjena za obdobje enega leta od 12. 9. 2014 do 12. 9. 2015 ter da bo delavec delo nastopil 12. 9. 2014. Od 12. 9. 2014 je tožnik tudi zavarovan pri navedenem delodajalcu. Glede na vse navedeno in določbe ZDR-1 pristojni organ tako ugotavlja, da tožnik ni brezposelna oseba, temveč da je zaposlen, le da še ni začel opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi.

Podatek, ki ga je tožnik navedel v prošnji za BPP in po katerem je brezposeln, se torej očitno razlikuje od podatka iz uradnih evidenc, čeprav iz obrazca BPP št. 1 jasno sledi, da je prosilec dolžan navesti resnične, točne in popolne podatke, tožnik pa je prošnjo pod materialno in kazensko odgovornostjo tudi podpisal. Zato je na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se v primeru, če je prosilec navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju, izda odločba, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, odločeno tako, kot sledi iz izreka. Pri tem pristojni organ še navaja, da je za odločitev po tej določbi dovolj, da je podatek iz prošnje objektivno neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka in ne glede na razloge, ki so pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično. Poudari še, da je takšno stališče že večkrat zavzelo tudi naslovno sodišče. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja, da je prošnjo za BPP, če se prav spomni, izpolnil, ko je bil še nezaposlen. Prošnja se je nato dopolnjevala in bila kasneje oddana, tako da sta se križala podpis pogodbe o zaposlitvi in izpolnitev obrazca ter dokončanje in oddaja vloge. Kljub podpisani pogodbi pa je dejstvo, da tožnik vse do danes od delodajalca ni prejel denarja in da ga le-ta tudi ni prijavil v delovno razmerje. Tožnik je brez premoženja in brez primernih dohodkov. Sklenjena pogodba tega stanja ne spreminja. Zato meni, da izpolnjuje pogoje za pridobitev BPP oziroma za oprostitev stroškov postopka. Sodna praksa naslovnega sodišča mu je poznana, vendar meni, da so zavzeta stališča v nasprotju z ustavnimi načeli pravne in socialne države ter z namenom ustanovitve BPP. V konkretnem primeru prepoved, da šest mesecev ne more vložiti prošnje za oprostitev stroškov, za tožnika pomeni, da je že začeto pravdo izgubil, ker nima denarja za predujme, brez predujmov pa se dokazi ne bodo izvedli. Zato tožnik meni, da pristojni organ ni pravilno uporabil predpisa ter da izpolnjuje pogoje za to, da se izda pozitivna odločba. Predlaga še, da se ga oprosti plačila sodnih taks v upravnem sporu.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe in iz spisov kot nesporno sledi, da je tožnik v prošnji za BPP navedel, da je brezposeln in s tem podatek, ki ob vložitvi prošnje ni ustrezal resnici. Dvoma tudi ni o tem, da gre pri tem za podatek, ki vpliva na premoženjsko stanje prosilca. Ne izkazuje pa sam po sebi še premoženjskega stanja prosilca. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi namreč še ne pomeni, da je tožnik dosegel dohodke in da torej podatki o premoženjskem stanju (v ožjem pomenu), ki jih navaja v svoji vlogi, niso resnični.

Zato so po presoji sodišča za odločitev o tem, ali gre za neresničen podatek iz petega odstavka 20. člena ZBPP, na katerega se sklicuje pristojni organ v izpodbijani odločbi, pomembni tudi podatki o dejansko prejetih dohodkih iz zaposlitve in s tem tisti podatki o premoženjskem stanju, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pravico do BPP in o katerih je bil tožnik, z ozirom na to, da mu je bila BPP že dodeljena, v skladu z 41. členom ZBPP tudi sicer dolžan obveščati pristojno službo za BPP. Ti podatki oziroma te okoliščine, ki jih navaja v zvezi z zaposlitvijo, pa pri odločanju niso bile upoštevane, čeprav je tožnik že v postopku pred pristojnim organom za BPP navajal in predlagal dokaze o tem, da dejansko pri delodajalcu ni začel delati in da zato tudi ni imel dohodkov iz zaposlitve. To pa pomeni, da dejanske okoliščine niso bile upoštevane in presojene v bistvenem in da je zato podan razlog za odpravo odločbe.

Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu organu, da o tožnikovi prošnji za BPP ponovno odloči. O stroških postopka je, ob upoštevanju DDV, odločeno na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13). V zvezi s tožnikovim predlogom za taksno oprostitev pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).