Jedro

Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču lahko privede do službenih stikov sodnika porotnika, vendar pa le ta okoliščina (ne da bi bile podane še kakšne druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njegovo nepristranskost) ne more vplivati na sojenje in ne more vzbujati vtisa pristranskosti.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Delovnem sodišču v Kopru vložil tožbo zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri je uveljavljal tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Podal je tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je temu predlogu delno ugodilo s sklepom Pd 212/2023 z dne 22. 11. 2023, zoper katerega je tožnik vložil ugovor in pritožbo. Toženec je podal odgovor na tožbo.

2. Predsednica Delovnega sodišča v Kopru je predlagala, da vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi, ker je tožnik sodnik porotnik pri tem sodišču. V predlogu je navedla, da je tožnik v letih 2021, 2022 in 2023 sodeloval pri sojenju v individualnih delovnih sporih kot sodnik porotnik v senatu, ki so ga vodile sodnice tukajšnjega sodišča. Meni, da okoliščina, da nekdo kot sodnik porotnik sodi v senatu s sodnicami tukajšnjega sodišča, v konkretni zadevi pa nastopa kot stranka postopka pred istim sodiščem in istimi sodnicami, lahko v javnosti povzroči dvom o korektnosti postopka in o objektivni nepristranskosti sodišča. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je predvsem zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki naj izključi okoliščine, ki bi lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča in zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Okoliščina, da je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri razpravljajočem sodišču imenovan za sodnika porotnika, po uveljavljeni in enotni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS1 ne pomeni ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Ta okoliščina je lahko izločitveni razlog v smislu določbe 70. člena ZPP, saj sodnik porotnik ne more opravljati sodniške funkcije v sporu, v katerem je udeležen kot stranka. Opravljanje funkcije sodnika porotnika pri sodišču lahko privede do službenih stikov sodnika porotnika s sodnikom, ki sodi v zadevi, v kateri je sodnik porotnik stranka, vendar pa le ta okoliščina (ne da bi bile podane še kakšne druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njegovo nepristranskost) ne more vplivati na sojenje in ne more vzbujati vtisa pristranskosti.2

6. Ker predsednica sodišča v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča razen opravljanja funkcije sodnika porotnika in dejstva, da je imel tožnik kot sodnik porotnik službene stike s sodnicami Delovnega sodišča v Kopru, ni navajala drugih okoliščin, vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato je predlog zavrnilo.

1 Primerjaj s sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 186/2020 z dne 7. 1. 2021, VIII R 3/2020 z dne 14. 7. 2020, I R 2/2020 z dne 21. 2. 2020. 2 Tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča RS VIII R 3/2021 z dne 20. 4. 2021, VIII R 4/2021 z dne 11. 5. 2021, VIII R 13/2021 z dne 12. 11. 2021.