Jedro

Za odločanje v sporu za plačilo odškodnine za škodo v nesreči pri delu med delavcem - oškodovancem in zavarovalnico, kot edino toženo stranko, je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

Tožnik je v tožbi, vloženi pri Okrožnem sodišču v Kranju, zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu dne 8.8.2003 kot delavec E., d.o.o. Ker je imel njegov delodajalec svojo odgovornost zavarovano pri toženi zavarovalnici, je pri tej podal zahtevek za plačilo odškodnine. Do plačila po zahtevku ni prišlo, zaradi česar je vložil tožbo na sodišče. Zahteval je plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 2.100.000 SIT in premoženjsko škodo v znesku 30.000 SIT s pripadki. Kasneje je zahtevek skrčil na plačilo 1.480.000 SIT.

Okrožno sodišče v Kranju se je s sklepom, opr. št. I P 186/2005 z dne 5.4.2006, izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, oddelek v Kranju. Menilo je, da gre za individualni delovni spor po 1. odstavku 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004), po katerem je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem in njegovimi pravnimi predniki.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Kranju, ki mu je bila zadeva odstopljena dne 17.5.2006 in jo je vpisalo pod opr. št. Pd 150/2006, pristojnosti ni sprejelo in je v skladu s 24. in 25. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) sprožilo spor o pristojnosti. Menilo je, da ne gre za individualni delovni spor po 1. in 2. odstavku 5. člena ZDSS-1, saj tožnik ni vložil tožbe zoper delodajalca, oziroma tožbe ni vložil zoper delodajalca in zavarovalnico kot sospornika.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Na podlagi točke b 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njegovimi pravnimi predniki. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo (4. člen ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) odškodninski spori med delavcem in delodajalcem za poškodbe pri delu niso več izvzeti. Za te spore je torej od 1.1.2005 pristojno delovno sodišče. Po določbi 2. odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje tudi v odškodninskem sporu iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, če je kot sospornik tožena zavarovalnica.

Delovna sodišča so specializirana sodišča (1. člen ZDSS-1), ki so pristojna za reševanje le tistih sporov, za katere zakon tako izrecno določa (2. člen ZDSS-1 in 2. odstavek 97. člena Zakona o sodiščih - ZS, Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.). V odškodninskih sporih so to spori med delavcem in delodajalcem, vključno s spori, v katerih je poleg delodajalca kot sospornik tožena tudi zavarovalnica (1. in 2. odstavek 5. člena ZDSS-1). Ker v obravnavanem primeru ne gre za takšen spor, temveč za spor med delavcem - oškodovancem in zavarovalnico, kot edino toženko, ki ima podlago v določbi 965. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001), to je za direktno tožbo iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo, za odločanje v tej zadevi ni podana pristojnost delovnega sodišča. Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več primerih (npr. v sklepih VIII R 3272005 z dne 28.10.2005, VIII R 7/2006 z dne 30.1.2006, VIII R 8/2006 z dne 30.1.2006, VIII R 31/2006 z dne 22.3.2006).

Glede na navedeno in v skladu z 2. odstavkom 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno sodišče splošne pristojnosti. To je Okrožno sodišče v Kranju, pred katerim se je postopek začel. Takšne odločitve ne spremeni dejstvo, da je tožnik svoj zahtevek med postopkom znižal na 1.480.000 SIT, saj po določbi 3. odstavka 17. člena ZPP v primeru, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.