Jedro

Veljavnost novacije (sklenitev novacije) ni odvisna od dejanske izpolnitve storitev, ampak od veljavne sklenitve dogovora o novi obveznosti. Čeprav do dejanskega priklopa na novi lokaciji ni prišlo, je dogovor, kot je opredeljen v dopolnitvi pogodbe, veljaven od trenutka podpisa.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Povzetek dosedanjega poteka postopka

1.Z izpodbijano odločbo je toženka delno ugodila predlogu za rešitev spora stranke z interesom A. A. tako, da je tožnici naložila odpis zneska 69,58 EUR z DDV po postavki "vračilo prejete ugodnosti" na računu št. 2009281792113 z dne 2. 10. 2020 in zavrnila, kar je stranka z interesom zahtevala več (40,74 EUR z DDV) (1. točka izreka). Toženka je zavrnila zahtevek stranke z interesom, da ji tožnica odpiše znesek 29,98 EUR z DDV po postavki "..." na računu št. 2008287511123 z dne 1.9.2020 (2. točka izreka) in odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je toženka prejela predlog za rešitev spora, ki ga je vložila stranka z interesom. Ta je v začetku leta 2019 sklenila naročniško pogodbo za mobilne ter fiksne širokopasovne storitve. Dne 9. 7. 2020 je podala zahtevo za selitev priključka, tožnica jo je obvestila, da bo priklop izveden 31. 8. 2020. Trdi, da ji je od 9. 7. 2020 dalje tožnica neupravičeno zaračunavala storitve, saj jih na stari lokaciji ni več uporabljala, na novi lokaciji pa niso bile priključene. Zahtevala je, da ji tožnica odpiše zaračunane storitve za avgust 2020. Ker ji tožnica storitev na novi lokaciji tudi na napovedani datum 31. 8. 2020 ni priklopila, je stranka z interesom odpovedala naročniško pogodbo. Navajala je, da ji je stranka z interesom zagotavljala, da se "nova pogodba" v zvezi z zahtevo za prenos priključka sklepa brez vezave, ter, da bo lahko kadarkoli brezplačno odpovedala naročniško pogodbo. Stranka z interesom je zato zahtevala, da ji tožnica odpiše še znesek 110,32 EUR z DDV po postavki "vračilo prejete ugodnosti" na računu št. 2009281792113 z dne 2.10.2020 zaradi predčasne odpovedi naročniške pogodbe. Toženka je v postopku ugotovila, da sta dne 8. 7. 2020 stranka z interesom in tožnica k obstoječemu naročniškemu razmerju sklenili še "Naročniško pogodbo za širokopasovne storitve za potrošnika št. 40250482 - Dopolnitev-spremembe", ki se je nanašala na fiksne (priključek v stanovanju) storitve tožnice. Dogovorili sta spremembo paketa: "iz: A. v B." ter spremembo lokacije priključka iz naslova ... v naslov ... Iz navedb stranke z interesom izhaja, da sta se ob tem tudi dogovorili, da stranka z interesom zaradi naročila paketa B., ne bo več vezana in bo naročniško pogodbo (za fiksne storitve) lahko kadarkoli odpovedala brez stroškov. Da sta pogodbeni stranki resnično sklenili tak dogovor, potrjuje tudi dejstvo, da sta o tem komunicirali pred sklenitvijo navedenega akta z dne 8. 7. 2020. Tako je tožnica pred sklenitvijo dopolnitve naročniške pogodbe za fiksne storitve stranki z interesom predlagateljici izrecno zagotovila, da ima možnost brezplačno preiti na nov paket B. z mesečno naročnino 34,99 € na mesec brez vezave in brez kakršnihkoli stroškov in da ji lahko vso obstoječo vezavo na trenutnem paketu brezplačno pobrišejo. Tožnica je na poziv toženke, naj pojasni vpliv dopolnitve naročniške pogodbe na predhodne potrdila, da je "obstoječim naročnikom paketov A. omogočila prehod na pakete B. tudi v času aktivne vezave, brez plačila stroška vračila prejete ugodnosti. Naročniško razmerje bi se v primeru izvedene spremembe v paket B. nadaljevalo brez vezave. Sklicuje se na točko 6. Končnih določb dopolnitve naročniške pogodbe za fiksne storitve, ki izrecno določa, da je dopolnitev pogodbe sklenjena in velja, ko jo pogodbeni stranki podpišeta. S tem, ko je 9. 7. 2020 zadnja pogodbena stranka, stranka z interesom, podpisala dopolnitev naročniške pogodbe za fiksne storitve, so spremembe, dogovorjene z navedenim aktom (tj. sprememba lokacije, sprememba paketa, ukinitev vezave), postale veljavne, stranka z interesom pa prosta vezave oz. vračila prejete ugodnosti po Pogodbi o ugodnosti za fiksne storitve. Na veljavnost navedene dopolnitve (in s tem prenehanje vezave) ter odločitev v zadevi torej ne vpliva, da si je toženka izgovorila, da bo širokopasovne storitve v skladu s sklenjenim dogovorom pričela izvajati oz. omogočila njihovo uporabo šele v roku 45 delovnih dni od dneva sklenitve v skladu z točko 9. Posebnih pogojev za izvajanje širokopasovnih storitev. Na podlagi navedenega je toženka zaključila, da stranka z interesom na dan 7. 9. 2020 ni imela (več) aktivne vezave za fiksne storitve, zato ji je tožnica znesek 69,58 EUR z DDV po postavki "vračilo prejete ugodnosti" na računu št. 2009281792113 z dne 2.10.2020 zaračunala neupravičeno. Glede ostalih zahtevkov, ki se nanašajo na storitve mobilne telefonije, je toženka ugotovila, da je tožnica utemeljeno zaračunala sorazmerno vračilo prejete ugodnosti v znesku 40,74 EUR z DDV, ker se dopolnitev naročniške pogodbe za fiksne storitve ne nanaša na naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije. V tem delu je zahtevek stranke z interesom zavrnila. Hkrati je toženka ugotovila, da je tožnica delno že ugodila zahtevku stranke z interesom s tem, ko ji je za mesec avgust 2020 priznala dobropis v znesku 28,98 EUR z DDV in je tudi v tem delu zavrnila zahtevek tožnice. Odločitev je sprejela na podlagi 217. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS 109/2012, v nadaljevanju: ZEKom-1).

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnica se z odločitvijo ne strinja v delu, kjer je toženka ugodila stranki z interesom in v tem delu zoper odločbo vlaga tožbo. V njej uveljavlja, da je toženka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Tožnica in stranka z interesom sta bili v pogodbenem razmerju na podlagi naročniške pogodbe št. 40250474 z dne 5. 1. 2019. Stranka z interesom je prejela mobilni telefon Samsung Galaxy J3 v zameno za 24-mesečno zvestobo pogodbi. Stranka z interesom je odpovedala naročniško razmerje pred iztekom 24 mesecev, zato je dolžna vrniti del prejetih ugodnosti. Dne 8. 7. 2020 je bila sklenjena nova naročniška pogodba št. 402504482 za spremembo paketa in lokacije priključka. Pogodba se ni realizirala, ker stranka z interesom ni zagotovila možnosti za priklop na novi lokaciji. Tožnica tudi ni izstavila nobenega računa za dogovorjene storitve, saj pogodba ni stopila v veljavo. Navaja, da obstaja spor glede ugotovljenih dejstev. Toženka napačno trdi, da je stranka z interesom prosta obveznosti iz naslova 24-mesečne vezave zaradi sklenitve nove (dopolnitve) pogodbe z dne 8. 7. 2020, pri čemer tožnica trdi, da nova pogodba ni stopila v veljavo, zato stranka z interesom ni prosta obveznosti iz prejšnje pogodbe. Toženi stranki očita zmotno uporabo zakona, in sicer 323. in 327. člena Obligacijskega zakonika (OZ) glede prenovitve (novacije) pogodbe. Trdi, da je nova pogodba neveljavna, ker ni bila realizirana, zato prejšnja obveznost, ki bi jo naj nadomestila dopolnitev pogodbe z dne 8. 7. 2020, ni prenehala. Tožnica se sklicuje na 329. člen OZ, ki določa, da obveznost preneha, če postane njena izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, za katere dolžnik ne odgovarja. Navaja, da je v primeru sklenitve nove pogodbe št. 402504482 med tožečo stranko in stranko z interesom šlo za prenovitev oz. novacijo v smislu 323. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V zvezi z novacijo OZ v 327. členu določa, da če je pogodba o prenovitvi neveljavna, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Tožnica trdi, da je zaradi objektivne nezmožnosti nudenja telekomunikacijskih storitev iz razlogov na strani stranke z interesom postala pogodba št. 402504482 neveljavna in to v celoti. OZ v 329. členu določa, da "obveznost preneha, če postane njena izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, za katere dolžnik ne odgovarja," pri čemer je na dolžniku breme dokaza, da izpolnitev ni mogoča. Tožnica meni, da je dokazala (in tožena stranka v izpodbijani odločbi to dejstvo potrdi), da telekomunikacijskih storitev na lokaciji ... ni mogla nuditi, ker hišna napeljava ni omogočala priklopa na omrežje tožeče stranke. Zazidana vtičnica, neobstoj vtičnice, žičke v steni ipd. so okoliščine na strani stranke z interesom, zaradi česar je prišlo do neizpolnitve spremenjene pogodbe z dne 8. 7. 2020. Sporni račun za storitve je tožnica izstavila za priključek na prejšnji lokaciji, ker je zaradi neizpolnjene novacije pogodbenega razmerja še naprej obstajalo naročniško razmerje po pogodbi št. 40250474, ki je bila še vedno veljavna in se je nanašala na prejšnji naslov priključka stranke z interesom. Tožeča stranka stranki z interesom ni izstavila nobenega računa za storitve iz novega paketa "B.", ker te storitve niso bile nikoli zagotovljene. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zavrne vse predloge stranke z interesom. Uveljavlja povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in sodišču predlaga, naj jo zavrne. Med drugim opozarja na nedovoljene tožbene novote. Tožnica se v postopku pred toženko ni sklicevala na dejstvo novacije, v ostalem pa ne zanika ugotovitev tožene stranke.

5.Stranka z interesom je v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi z dne 23. 1. 2025 v bistvenem navajala kot predhodno v postopku pred toženko.

6.V pripravljalni vlogi tožnica prereka toženkine navedbe v odgovoru na tožbo ter vztraja pri tožbenih navedbah in tožbenih predlogih. Zavrača navedbo toženke, da je bila prekludirana glede zatrjevane novacije pogodbenega razmerja s stranko z interesom in kasnejše neveljavnosti novacije. Vztraja pri svojih prejšnjih navedbah iz tožbe in prereka vse navedbe toženke iz odgovora na tožbo z dne 6.12.2021 ter vloge stranke z interesom z dne 4. 12. 2021 (pravilno: odgovora na tožbo). Trdi, da je naročniška pogodba iz 2014 za storitve interneta, televizije in telefonije na lokaciji ..., spremenjena leta 2019 v paket "A." s popustom za 24 mesecev, ki se je iztekel 9.1.2021. Zanika trditev toženke, da je šlo za nov (pogodbeni) akt, saj gre za spremembo obstoječega pogodbenega odnosa. Izrecno zavrača očitke o tožbeni novoti, saj so vse trditve in dokazi že bili predloženi v upravnem postopku. Poudarja, da je naročilo za spremembo paketa in selitev priključka na novo lokacijo (...) dne 9.7.2020 ni bilo realizirano zaradi objektivnih razlogov na strani stranke z interesom (poškodovan DSL kabel, manjkajoča vtičnica, neustrezna instalacija). Poudarja, da je staro naročniško razmerje na ... ostalo v veljavi, saj do spremembe ni prišlo. Trdi, da toženka spregledala dejstva in da so njene trditve pavšalne ter brez dokazov. Toženka naj bi ignorirala dejstvo, da zaradi teh objektivnih razlogov pogodbena obveznost ni mogla biti izpolnjena, kar bi po pravilih obligacijskega prava (OZ) pomenilo, da obveznost ugasne, če je izpolnitev postala nemogoča zaradi razlogov na strani nasprotne stranke. Ker do spremembe paketa in lokacije ni prišlo, je v veljavi ostala stara naročniška pogodba za lokacijo ..., kjer je tožnica še naprej zagotavljala storitve. Toženka naj bi to dejstvo popolnoma spregledala.

7.Tožnica in toženka sta pri svojih navedbah in stališčih vztrajali tudi na naroku za glavno obravnavo.

Glavna obravnava in dokazni postopek

8.Sodišče je dne 28. 1. 2025 opravilo narok za glavno obravnavo, ki sta se ga udeležila tožnica in toženka, stranka z interesom na narok ni pristopila. Sodišču je pisno sporočila, da se naroka ne bo udeležila. Prisotni stranki sta vztrajali pri svojih navedbah in predlogih. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine upravnega spisa. V soglasju s strankama so se navedene listine štele za prebrane na glavni obravnavi.

K I. točki izreka

9.Tožba ni utemeljena.

10.Med strankami je sporno, ali je toženka tožnici utemeljeno naložila odpis zneska v višini 69,58 EUR z DDV po postavki "vračilo prejete ugodnosti", na računu št. 2009281792113 z dne 2.10.2020. Tožnica trdi, da je pri tem toženka zmotno uporabila materialno pravo in da ni ugotovila vseh pravno relevantnih dejstev.

11.Toženka je svojo odločitev oprla na 217. člen ZEKom-1, ki ureja pristojnost toženke za reševanje sporov, kakršni (med drugim) so: - spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev (spori končnih uporabnikov) (druga alineja prvega odstavka).

12.Toženka v izpodbijani odločbi trdi, da je tožnica stranki z interesom neupravičeno zaračunala znesek "prejetih ugodnosti" v višini 69,58 EUR. Ta znesek je toženka stranki z interesom zaračunala zaradi predčasne (pred potekom vezave) prekinitve naročniškega razmerja, ki ga je stranka z interesom sklenila s tožnico. Do prekinitve naročniškega razmerja je prišlo zaradi odpovedi pogodbe stranke z interesom, kar je med strankami nesporno. Tožnica je ravno zaradi tega dejstva in z datumom odpovedi obračunala sorazmerni del prejete ugodnosti iz razloga predčasne prekinitve vezave. Med tožnico in toženko ter stranko z interesom obstaja spor glede tega, katera pogodba in s tem naročniško razmerje glede fiksnih telekomunikacijskih storitev je obstajalo med tožnico in stranko z interesom v času podaje izjave o prekinitvi naročniškega razmerja.

13.Sodišče se najprej opredeljuje do tega, ali je tožnica prekludirana s tožbeno navedbo, da je med tožnico in stranko z interesom prišlo do prenovitve (novacije) pogodbenega in s tem naročniškega razmerja. Toženka navaja, da tega dejstva novacije tožnica v upravnem postopku pred toženko ni navajala oziroma uveljavljala.

14.Sodišče ugotavlja, da tožnica ni prekludirana s tožbenimi navedbami glede zatrjevane novacije. Po obstoječi upravno sodni praksi

14.je ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, dopustno uveljavljati v upravnem sporu, tudi če le-ti niso bili predhodno uveljavljeni v upravnem postopku. Sodišče navedbe tožnice o obstoju novacije pogodbenega razmerja s stranko z interesom šteje za ugovor, ki se nanaša na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnica uveljavlja, da je toženka nepravilno uporabila materialno pravo, ker ni uporabila določb OZ glede neveljavnosti novacije, pri čemer ni sporno, da je tožnica dejstvo obstoja dopolnitve pogodbe med tožnico in stranko z interesom ugotavljala v upravnem postopku in se tudi izpodbijana odločba sklicuje na dopolnitev oziroma spremembo pogodbenega naročniškega razmerja med tožnico in toženko.

15.Sodišče sprejema navedbe tožnice, da dopolnitev naročniške pogodbe z dne 8. 7. 2020 predstavlja novacijo naročniškega razmerja med tožnico in stranko z interesom za širokopasovne (fiksne) telekomunikacijske storitve. Navedeno izhaja iz same izpodbijane odločbe, v kateri je toženka ugotovila, da je stranka z interesom pri tožnici naročila ne samo selitev priključka, ampak je tudi sklenila nov naročniški paket za širokopasovne (fiksne) telekomunikacijske storitve. Toženka pri tem ugotavlja, da stranka z interesom ni želela novega paketa telekomunikacijskih storitev, vendar je morala dopolnitev pogodbe skleniti iz razloga, ker tožnica paketa storitev, ki ga je stranki z interesom zagotavljala na prejšnjem naslovu, ni več tržila. Ne glede na navedeno dejstvo obstoja novacije naročniškega razmerja med tožnico in stranko z interesom za širokopasovne (fiksne) telekomunikacijske storitve s sklenitvijo Dopolnitve z dne 8. 7. 2020, sodišče ocenjuje, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, kot je obrazloženo v nadaljevanju.

16.Tožnica v tožbi uveljavlja, da je postala novacija neveljavna, ker na novi lokaciji ni mogla vzpostaviti priključka stranke z interesom na svoje telekomunikacijsko omrežje in ni mogla zagotavljati dogovorjenih storitev. Trdi, da je za to odgovorna stranka z interesom, ker v stanovanju na novi lokaciji ni zagotovila ustrezne vtičnice. Po drugi strani tožnica spet trdi, da dopolnitev pogodbe ni stopila v veljavo, ker ni mogla izvršiti priključka. Sodišče tako ugotavlja nasprotje v izjavah tožnice glede tega, ali je novacija postala naknadno neveljavna, ali pa sploh ni stopila v veljavo. Se pa tožnica v obeh primerih pri svojih navedbah opira na 327. člen OZ, ki določa, da se šteje v primeru, če je pogodba o prenovitvi neveljavna, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost ni prenehala. Tako tožnica trdi, da je zaradi nezmožnosti izpolnitve dopolnitve ostalo v veljavi prej sklenjeno naročniško razmerje po pogodbi iz 2014 in da je zaradi tega njena izjava o ukinitvi vezave stranke z interesom neupoštevna. Sodišče se ne strinja.

17.Sodišče ugotavlja, da tožnica uveljavlja neveljavnost pogodbe o prenovitvi zgolj na podlagi dejstva, da po sklenitvi Dopolnitve z dne 8. 7. 2020 ni mogla vzpostaviti priključka pri stranki z interesom in da zaradi tega ni prišlo do zagotavljanja storitev na način in v obsegu, kot je bil dogovorjen z Dopolnitvijo z dne 8. 7. 2020. Sodišče sodi, da navedbe tožnice ne izkazujejo dejstva neveljavnosti Dopolnitve in s tem neveljavnosti prenovitve (novacije) predhodnega pogodbenega razmerja. Dejstvo nezmožnosti izpolnitve ne pomeni, da je pogodba o prenovitvi neveljavna oziroma, da sploh ni stopila v veljavo. Tožnica v postopku pred toženko, niti v tožbi, ni navajala, da bi kadarkoli proti stranki z interesom uveljavljala neveljavnost Dopolnitve. Tudi ni navajala kakršnihkoli drugih dejstev, na podlagi katerih bi uveljavljala neveljavnost Dopolnitve in s tem prenovitve pogodbenega razmerja s stranko z interesom.

18.Novacija zahteva soglasje obeh pogodbenih strank glede nove obveznosti, ki nadomešča staro. V tej zadevi sta tožnica in stranka z interesom sklenili dopolnitev naročniške pogodbe z dne 8. 7. 2020, kar izkazuje soglasje glede sprememb naročniškega razmerja, vključno s prehodom na novi paket in spremembo lokacije priključka. Nadalje, iz vsebine komunikacije med tožnico in stranko z interesom, ki je del upravnega spisa, izhaja, da sta stranki pred sklenitvijo dopolnitve naročniške pogodbe komunicirali o možnostih brezplačnega prehoda na nov paket brez vezave. To kaže na jasno razumevanje in voljo za novacijo, ki se je izrazila v sklenitvi novega dogovora. To dejstvo, možnost brezplačnega prehoda na nov naročniški paket brez vezav, je tožnica potrdila v postopku pred toženko v odgovoru na poziv toženke št. 38260-405/2020/18, kjer je potrdila, da je "obstoječim naročnikom paketov A. omogočil prehod na pakete B. tudi v času aktivne vezave, brez plačila stroška vračila prejete ugodnosti. Naročniško razmerje bi se v primeru izvedene spremembe v paket B. nadaljevalo brez vezave."

19.Dopolnitev z dne 8. 7. 2020 je bila podpisana, kar izpolnjuje formalne zahteve za veljavnost pogodbe. Dokument "Naročniška pogodba za širokopasovne storitve za potrošnika št. 40250482 - Dopolnitev-spremembe" je bil podpisan s strani obeh strank, kar potrjuje dogovor o spremembah.

20.Sodišče pripominja, da veljavnost novacije (sklenitev novacije) ni odvisna od dejanske izpolnitve storitev, ampak od veljavne sklenitve dogovora o novi obveznosti. Čeprav do dejanskega priklopa na novi lokaciji ni prišlo, je dogovor, kot je opredeljen v dopolnitvi pogodbe, veljaven od trenutka podpisa. Čas izvedbe priklopa (45 delovnih dni) ne vpliva na veljavnost novacije, saj je namen novacije v novi obveznosti, ne v njeni takojšnji izvedbi. Dopolnitev naročniške pogodbe z dne 8. 7. 2020 jasno določa, da se naročniško razmerje spremeni v paket "B." in da se lokacija priključka spremeni, kar kaže na jasno namero in dogovor o novi obveznosti. Prav tako ni dokazov, da bi prišlo do napake ali prevare, ki bi vplivala na veljavnost novega dogovora. Stranka z interesom je bila obveščena o pogojih in je soglašala z njimi in je bilo soglasje volj obeh strank o spremembi - novaciji - naročniškega razmerja za fiksne storitve brez dvoma doseženo.

21.Tožnica je v postopku pred toženko v odgovoru na poziv agencije št. 38260-405/2020/1 pisno potrdila, da ponuja prehod na nove pakete brez stroškov vračila ugodnosti v času aktivne vezave, kar pomeni, da je bila v skladu z njenimi pravili nova pogodba sklenjena na pravni podlagi, ki omogoča takšno novacijo.

22.Glede na navedeno je toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da je dejstvo obstoja novega naročniškega razmerja za fiksne storitve nastopilo s samim podpisom Dopolnitve z dne 8. 7. 2020, bolj natančno z dnem zadnjega podpisa strank, v tem primeru stranke z interesom. Tekst Dopolnitve z dne 8. 7. 2020 ne vsebuje nikakršnega odložnega pogoja v smislu, da bi bila veljavnost pogodbe pogojena oziroma odložena do trenutka pričetka dejanskega izvajanja. Vsebuje izrecno določbo, da prične veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank, kar je pravilno ugotovila tožena stranka v odločbi. V času podaje izjave o prekinitvi pogodbenega razmerja je stranka z interesom lahko prekinila zgolj naročniško razmerje, ki je bilo vzpostavljeno na podlagi Dopolnitve z dne 8. 7. 2020. Tako so neupoštevne tudi navedbe tožnice, da je še naprej zagotavljala storitve na prejšnjem naslovu tožnice, ker ni mogla izvesti selitve priključka. Sodišče ugotavlja, da se sporni znesek (v delu, kjer tožnica izpodbija odločbo), na katerega se nanaša izpodbijana odločba, ne nanaša na storitve, ki jih je zagotavljala tožnica stranki z interesom ampak na vračilo prejetih koristi, ki jih je prejela stranka z interesom. Glede storitev na prejšnji lokaciji oziroma naslovu stranke z interesom je že toženka ugotovila, da je glede teh storitev tožnica stranki z interesom že izdala dobropis je v tem delu zavrnila zahtevek stranke z interesom.

23.Glede na navedeno sodišče zavrača navedbo tožnice, da bi naj bila Dopolnitev z dne 8. 7. 2020 neveljavna in da bi naj zaradi ostalo veljavno prejšnje naročniško razmerje med tožnico in stranko z interesom. S tem je pravilna tudi ugotovitev toženke v odločbi, da sta se tožnica in stranka z interesom dogovorili za prekinitev vezave za fiksne storitve v trajanju 24 mesecev, česar tožnica v postopku pred toženko, niti v tožbi, ni prerekala. Ta prekinitev vezave je nastopila z dnem podpisa Dopolnitve s strani obeh strank. Toženka je pravilno ugotovila dejansko stanje v delu, kjer je ugotovila, da sta se tožnica in stranka z interesom dogovorili za prekinitev vezave za fiksne storitve v trajanju 24 mesecev in posledično pravilno štela, da dejstvo vezave za fiksne storitve v času prekinitve naročniškega razmerja med tožnico in stranko z interesom ni več obstajalo. Da je prišlo do prekinitve obveznosti vezave je toženka ugotovila na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga predstavljajo izjave tožnice, ki jih je ta podala v postopku pred toženko in korespondenca med tožnico in stranko z interesom, ki sta ga obe predložili v postopku pred toženko in ki so del upravnega spisa v obravnavani zadevi:

- izjava tožnice iz elektronskega sporočila z dne 2.7.2020 (priloga vloge št. 38260-405/2020/10), kjer je operater (tožnica) predlagateljici (stranki z interesom) izrecno zagotovil: "možnost imate brezplačno preiti na nov paket B. z mesečno naročnino 34,99 € na mesec brez vezave in brez kakršnihkoli stroškov. Vso obstoječo vezavo na trenutnem paketu vam brezplačno pobrišemo.";

- dopolnitev naročniške pogodbe za fiksne storitve in sicer dokument z naslovom "Naročniška pogodba za širokopasovne storitve za potrošnika št. 40250482 - Dopolnitev-spremembe" z dne 8. 7. 2020, ki je bil podpisan s strani obeh strank in določa prehod na nov paket brez vezave;

- izjava tožnice v odgovoru na poziv agencije št. 38260-405/2020/18, kjer je potrdila, da je "obstoječim naročnikom paketov A. omogočil prehod na pakete B. tudi v času aktivne vezave, brez plačila stroška vračila prejete ugodnosti. Naročniško razmerje bi se v primeru izvedene spremembe v paket B. nadaljevalo brez vezave.";

- glede odpovedi naročniške pogodbe se toženka sklicuje na dopis "Odpoved fiksnih storitev" z dne 31. 8. 2020 (št. dokumenta v upravnem spisu 38260-405/2020/3), kjer stranka z interesom navaja, da je bila ob sklenitvi Dopolnitve naročniške pogodbe za fiksne storitve obveščena, da ne bo več vezana na pogodbo.

24.Tožnica v tožbi v ničemer ne oporeka tem dokumentom in ugotovitvam toženke, uveljavlja zgolj, da je vezava stranke z interesom ponovno oživela, ker naj prenova na podlagi Dopolnitve z dne 8. 7. 2020 ne bi bila (več) veljavna zaradi nezmožnosti vzpostavitve priključka pri stranki z interesom. Sodišče se ne strinja s takšnim stališčem tožnice iz predhodno pojasnjenih razlogov. Tožena stranka je pravilno ugotovila dejansko stanje glede dejstva prekinitve vezave stranke z interesom in na tako ugotovljeno dejansko stanje sprejela pravilno odločitev, ko je v odločbi tožnici naložila odpis zneska 69,58 EUR z DDV po postavki "vračilo prejete ugodnosti" na računu št. 2009281792113 z dne 2. 10. 2020.

Sklepno

25.Glede na povedano je sodišče presodilo, da je toženka pravilno ugotovila dejansko stanje in je odločitev toženke pravilna in zakonita. Sodišče tudi ni našlo razlogov za odpravo odločbe, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

26.Sodišče je o zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (51. člen ZUS-1).

K II. točki izreka

27.Ker je sodišče tožbo zavrnilo, skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1VSRS Sklep X Ips 40/2022 z dne 29. 3. 2023.

2Glej 323. člen OZ in komentar k temu členu, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV založba.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o elektronskih komunikacijah (2012) - ZEKom-1 - člen 217

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 323, 323/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.