Jedro

Za presojo tožnikovega zahtevka ni odločilno, da so bile odvetniške storitve izvršene (tudi) tekom kazenskega postopka, v katerem je bila toženka udeležena kot oškodovanka, tožnik pa jo je zastopal kot njen pooblaščenec. Upravičenje do povrnitve stroškov, ki ga 95. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za primer obsodilne sodbe daje oškodovancu, namreč temelji na povsem drugi osnovi in ni povezano s toženkino pogodbeno obveznostjo plačila za izvršene odvetniške storitve tožniku.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v toliko spremeni, da poslej v celoti glasi: „1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 200564-2010-2 z dne 31.12.2010 ostane delno v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka v delu, v katerem je dolžnici, sedaj toženi stranki K. P. naloženo, da v roku 8 dni plača upniku, sedaj tožeči stranki odvetniku M. M. znesek 37,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.12.2010 dalje do plačila, zakonske zamudne obresti od zneska 587,94 EUR za čas od 26.12.2010 do 22.8.2011 ter mu povrne stroške izvršilnega postopka v znesku 61,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2011 dalje do plačila.

2. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 200564-2010-2 z dne 31.12.2010 se razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka, to je v delu, v katerem je dolžnici, sedaj toženi stranki K. P. naloženo, da v roku 8 dni plača upniku, sedaj tožeči stranki odvetniku M. M. znesek 587,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23.8.2011 dalje do plačila ter se postopek v tem delu ustavi.

3. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 200564-2010-2 z dne 31.12.2010 se razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka v delu, v katerem je dolžnici, sedaj toženi stranki K. P. naloženo, da v roku 8 dni plača upniku, sedaj tožeči stranki odvetniku M. M. znesek 4,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.12.2010 dalje do plačila ter se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da poslej v celoti glasi: „Tožena stranka K. P. je v roku 8 dni dolžna tožeči stranki odvetniku M. M. povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 71,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.“

III. Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 181,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je na podlagi pooblastila kot odvetnik opravil delo za toženko kot svojo stranko v smislu določb zakona o odvetništvu. Toženki je izstavil račun za opravljene odvetniške storitve v višini 630,00 EUR (= 463,59 EUR odvetniške storitve v skupni vrednosti 1.010 točk + 10,00 EUR taksa za plačilo fotokopij + 2 x 20,72 EUR kilometrina + 11,64 EUR materialni stroški, + 103,33 EUR davek na dodano vrednost), ki je zapadel v plačilo 25.12.2010. Toženka računa ni plačala, zato je tožnik zoper njo 29.12.2010 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Tožnik je tekom pravdnega postopka na dne 22.8.2011 prejel delno izpolnitev v znesku 587,94 EUR, zato je skrčil zahtevek in od toženke zahteval še plačilo 42,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.8.2011 dalje do plačila, obračunane zakonske zamudne obresti (od zneska 587,94 EUR za čas od 26.10.2010 do 22.8.2011) v znesku 37,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.11.2011 dalje do plačila, povrnitev izvršilnih stroškov v znesku 61,48 EUR od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov.

2. Prvo sodišče je z uvodoma navedeno sodbo prvi in tretji odstavek sklepa o izvršbi pod I. točko deloma obdržalo v veljavi, pod II. in III. točko pa ga je deloma razveljavilo. Toženki je tako (I.) naložilo, da tožniku plača še 4,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2010 dalje do plačila ter mu povrne stroške izvršilnega postopka v znesku 0,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2011 dalje do plačila, (II.) glede zahtevka na plačilo 587,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.8.2011 dalje do plačila je (pravdni) postopek ustavilo, (III.) glede zahtevka na plačilo nadaljnjega zneska 37,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.12.2010 dalje do plačila ter zakonskih zamudnih obresti od zneska 587,94 EUR od 26.12.2012 do 22.8.2011 in zahtevka na povrnitev stroškov izvršilnega postopka v znesku 61,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2011 dalje do plačila pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče tožniku naložilo, da toženki v roku 8 dni plača stroške pravdnega postopka v znesku 66,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka.

3. S pritožbama tožnik sodbo izpodbija v delu glede odločitve pod III. točko sodbenega izreka in sklep o stroških. V obeh pritožbah uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, v pritožbi zoper sodbo pa še pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Podaja predloga za spremembo sodbe z ugoditvijo celotnemu tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ter naložitvijo priglašenih pritožbenih stroškov v povrnitev toženki. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Toženka na pritožbi ni odgovorila.

5. Pritožba zoper sodbo je delno utemeljena, pritožba zoper sklep pa je utemeljena.

6. Sprva gre zaradi jasnosti izpostaviti, da tožnik s pritožbama napada zavrnitev zahtevka na plačilo 37,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.12.2010 dalje do plačila, zavrnitev zahtevka na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 587,94 EUR od 26.12.2012 do 22.8.2011, zavrnitev zahtevka na povrnitev izvršilnih stroškov v znesku 61,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2011 dalje do plačila ter odločitev o pravdnih stroških. Kakšnega očitka v zvezi z okoliščino, da prvo sodišče v izreku izpodbijane sodbe ni odločilo o delu tožbenega zahtevka na plačilo procesnih obresti od zakonskih zamudnih obresti v znesku 37,35 EUR za čas 2.11.2011 dalje do plačila, tožnik ne navaja. Iz razlogov sodbe pod 25. točko obrazložitve sicer izhaja, da je bil ta zahtevek zavrnjen, vendar ti razlogi sami zase ne morejo biti predmet presoje v postopku pritožbe, razen v kolikor se v zvezi z njimi zatrjuje oziroma obstoji kakšna kršitev določb pravdnega postopka. Ker se torej v zvezi s temi razlogi ne zatrjuje kakšna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, sami zase pa ti razlogi preizkusa izpodbijanega dela sodbe ne onemogočajo, kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, v izpodbijanem delu sodbe tako ni podana (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

7. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti tožnikovega zahtevka na plačilo opravljenih odvetniških storitev je v določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), Zakona o odvetništvu in Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) kot je to pravilno pojasnilo že prvo sodišče. Za presojo tožnikovega zahtevka ni odločilno, da so bile odvetniške storitve izvršene (tudi) tekom kazenskega postopka, v katerem je bila toženka udeležena kot oškodovanka, tožnik pa jo je zastopal kot njen pooblaščenec. Upravičenje do povrnitve stroškov, ki ga 95. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za primer obsodilne sodbe daje oškodovancu, namreč temelji na povsem drugi osnovi in ni povezano s toženkino pogodbeno obveznostjo plačila za izvršene odvetniške storitve tožniku. Zato tudi 97. člen ZKP določa, da mora nagrado in potrebne izdatke oškodovanca vedno plačati zastopani, ne glede na to, kdo je po odločbi sodišča dolžan plačati stroške kazenskega postopka, med katere sicer sodijo tudi nagrada in potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca. Na toženkino pogodbeno obveznost nima prav nobenega vpliva niti sklep kazenskega sodišča I K 51159/2010, s katerim je bilo obsojencu naloženo, da mora povrniti pooblaščencu oškodovanke potrebne izdatke in nagrado ter DDV v znesku 587,94 EUR. Še vedno mora namreč tožniku na podlagi pogodbe o naročilu obveznost izpolniti toženka. S sklepom je kazensko sodišče določilo zgolj obseg stroškov, ki jih je potrebno povrniti. Do povrnitve stroškov pa je upravičena zgolj toženka, ki je bila kot oškodovanka stranka kazenskega postopka (in ne njen pooblaščenec) in ki je na podlagi zakona tudi edina legitimirana zahtevati njihovo povrnitev od obdolženca. V kazenski zadevi je toženka to tudi storila, saj je zahtevo za povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi s tem, ko jo je tekom kazenskega postopka zastopal pooblaščenec, podal njen pooblaščenec. Okoliščina, da je obsojenec tožniku plačal znesek 587,94 EUR, pomeni tako zgolj, da je tretji delno izpolnil toženkino obveznost (271. člen OZ).

8. Pritožba pravilno trdi, da je prvo sodišče zavzelo napačno stališče glede odvetniških storitev, v računu opredeljenih kot „dopisovanje po elektronski pošti 50 točk“ ter „posvet dne 26.10.2012 50 točk“. OT namreč v 1.a in 3 točki tarifne številke 39 vrednoti s 50 točkami tako storitev posveta kot storitev obrazloženih dopisov, in sicer kot samostojni storitvi, kadar nista zajeti v drugih tarifnih številkah. Ker toženka izvršitve teh dveh storitev ni prerekala, dejstva, da ne gre za samostojni storitvi pa tudi ni zatrjevala, se tako ob pravilni uporabi materialnega prava izkaže, da je tožnik utemeljeno zahteval plačilo tudi za ti dve odvetniški storitvi.

9. Tožnik v pritožbi navaja, da je toženki poslal dopis z dne 29.11.2007 ter da je zato upravičen do plačila za to storitev. Ker tožnik s to trditvijo kritizira ugotovljeno dejansko stanje, v sporu majhne vrednosti pa pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (prvi odstavek 458. člena ZPP), utemeljenosti te navedbe pritožbeno sodišče ne sme in ne more presojati. Ob ugotovitvi prvega sodišča, da tožnik ni izkazal, da je toženki poslal dopis z dne 29.11.2007, je zato materialnopravno pravilen zaključek prvega sodišča, da je bilo toženki neutemeljeno zaračunanih 10 točk (= 4,59 EUR, ker je ena točka po OT vredna 0,459 EUR). Tožnik je torej toženki utemeljeno zaračunal odvetniške storitve v višini 625,41 (= 630,00 – 4,59) EUR.

10. Pritožba pravilno opozarja na napačno utemeljitev prvega sodišča, da je tožnik na dne 29.12.2010 neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, ker je bil na dne 17.12.2010 s strani kazenskega sodišča obveščen, da bo kazensko sodišče o priglašenih stroških za zastopanje oškodovanke odločalo po pravnomočnosti kazenske sodbe. Obvestilo kazenskega sodišča namreč na rok izpolnitve toženkine pogodbene obveznosti plačila izvršenih odvetniških storitev nima nobenega vpliva. Tožnik je toženki izstavil račun po tem, ko je odvetniške storitve opravil (19. člen OT). Toženka je prišla v zamudo, ker obveznosti ni izpolnila v roku 8 dni, ki je bil v računu določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Zato od 26.12.2010, torej od prvega dne po poteku roka za plačilo računa, dolguje še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Tako za čas od 26.12.2010 do 22.8.2011 dolguje zakonske zamudne obresti od zneska 587,94 EUR, za čas od 26.10.2010 do plačila pa zakonske zamudne obresti od zneska 37,47 EUR.

11. Pritožba tudi utemeljeno trdi, da je tožnik upravičen do povrnitve izvršilnih stroškov v višini 61,48 EUR. Ta znesek namreč predstavlja v skladu z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) odmerjeno sodno takso ter v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) odmerjeno nagrado in izdatke odvetnika za vložitev izvršilnega predloga. Ker gre za znesek stroškov potreben za izvršbo zaradi izterjave zneska 625,41 EUR, glede katerega je tožnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo, ga mora toženka povrniti tožniku (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

12. Zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje je bilo potrebno poseči tudi v izpodbijani sklep o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Doseženi uspeh tožnika tako, upoštevaje znesek, za katerega je skrčil tožbeni zahtevek takoj po izpolnitvi, sedaj znaša 99% (uspel je z zneskom 625,41 EUR od zahtevanih 630,00 EUR). Zato je tožnik upravičen do povrnitve celotnih stroškov pravdnega postopka, saj ni uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi katerega pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena in 158. člen ZPP). Tako je tožnik upravičen do povrnitve celotnih pravdnih stroškov, ki jih je prvostopno sodišče odmerilo na 71,48 EUR ter katerih odmere pritožba ne izpodbija. V kolikor toženka zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje (313. člen in četrti odstavek 458. člena ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13.12.2006).

13. Pritožbama je bilo tako potrebno ugoditi ter sodbo delno, sklep pa v celoti, zaradi pravilne uporabe materialnega prava spremeniti (peta alineja 358. člena, prvi odstavek 366. in 3. točka 366. člena ZPP). Pritožbo zoper sodbo je bilo potrebno v ostalem delu, v katerem niso bili podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

14. Tožnik je upravičen tudi do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, sorazmernih pritožbenemu uspehu (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP). Tožnikov pritožbeni uspeh znaša 88%, ker je uspel z zneskom 32,88 EUR od izpodbijanih 37,47 EUR. Ker tudi s pritožbo ni uspel le v sorazmerno majhnem delu, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški, je tožnik upravičen do celotnih pritožbenih stroškov. Sodna taksa in nagrade so odmerjene od pritožbene vrednosti predmeta 37,47 EUR (tretji odstavek 18. člena ZST-1 in 21. člen ZOdvT). Upoštevaje ZOdvT in ZST-1 potrebni pritožbeni stroški znašajo 181,93 EUR kot to izhaja iz odmere na specificiranih stroškovnikih (v spisu na listnih številkah 83 in 92). Tudi glede stroškov velja enako kot je bilo obrazloženo tudi zgoraj, da je toženka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, v kolikor bo v zamudi s plačilom.