Jedro

Pri izvršbi na nepremičnine je sodišče vezano na zemljiškoknjižno stanje. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine pri izvršbi na nepremičnine (v tej, dovolilni fazi postopka) načeloma ni ovira, saj bo v primeru vzpostavitve le-te sodišče upoštevalo novo zemljiškoknjižno stanje. Nadaljnja usoda izvršilnega postopka bo odvisna od izida postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Če bo v tem postopku ugotovljeno, da sporni posamezni del res obstaja, dolžnik pa je njegov solastnik ali pa se bo iz njegovega idealnega deleža izoblikoval nov posamezni del, se bodo z vzpostavitvijo etažne lastnine na njem v celoti ohranile pravice, ki so na njih že vpisane (tudi hipoteka, pridobljena v tem postopku) ter bi lahko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine dejansko le ugotovilo pravilno identifikacijsko oznako takega posameznega dela stavbe, kar bo sodišče prve stopnje upoštevalo v nadaljnjem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo (I. točka izreka sklepa), predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo (II. točka izreka sklepa) in odločilo, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 171,35 EUR nadaljnjih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da v tej zadevi teče izvršba na nepremičnino ID znak X, last dolžnika do 1/15. Dolžnik ne ve, kje se ta nepremičnina nahaja, ve pa, da on vsekakor ni njen lastnik. Dolžnik tako ne more plačati pravdnih stroškov za nekaj, za kar po pravnomočni sodbi sploh ni lastnik.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in ji nasprotoval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V danem primeru je sodišče dovolilo izvršbo zaradi izterjave pravdnih stroškov v znesku 2.330,07 EUR na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 3262/2011 (II. točka izreka dane sodbe).

6. V izvršilnem postopku je sodišče s skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (primerjaj 17. člen ZIZ). Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena, ter ni pristojno presojati materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova. Zato tudi z ugovorom proti sklepu o izvršbi ni mogoče uveljavljati resničnosti in materialnopravne pravilnosti obstoja ali višine obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Dolžnik mora tako plačati pravdne stroške, ki so mu v II. točki izreka izvršilnega naslova naloženi v plačilo, ter jih ima upnik zaradi navedenega pravico izterjati v izvršilnem postopku.

7. Z navedbo, da dolžnik ne ve, kje se nahaja nepremičnina, ki je predmet izvršbe ter da on ni njen lastnik, dolžnik ne more uspeti. Dolžnik za uveljavljanje takšnih trditev niti nima pravnega interesa, saj v primeru, da sam ni lastnik predmeta izvršbe, takšen zahtevek lahko uveljavlja tretji v ugovoru tretjega. Pri izvršbi na nepremičnine je sodišče vezano na zemljiškoknjižno stanje, skladno s katerim je dolžnik lastnik 1/15 deleža na nepremičnini ID znak X. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da postopek za vzpostavitev etažne lastnine pri izvršbi na nepremičnine (v tej, dovolilni fazi postopka) načeloma ni ovira, saj bo v primeru vzpostavitve le-te sodišče upoštevalo novo zemljiškoknjižno stanje. Pri tem glede na vpis pri nepremičnini ID znak Y v isti stavbi (da gre za nerazdeljene dele stavbe) izhaja, da gre za postopek dokončanja etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine je v zemljiški knjigi zaznamovan, za zaznambo postopka po tem zakonu pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora (primerjaj drugi odstavek 15. člena ZVEtL1 in prvi odstavek 11. člena ZVEtL-12 ter tudi peti odstavek tega člena). Kot splošno pravilo to v prvi vrsti pomeni, da zaznamba postopka ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Nadaljnja usoda izvršilnega postopka pa bo odvisna od izida postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Če bo v tem postopku ugotovljeno, da sporni posamezni del res obstaja, dolžnik pa je njegov solastnik ali pa se bo iz njegovega idealnega deleža izoblikoval nov posamezni del, se bodo z vzpostavitvijo etažne lastnine na njem v celoti ohranile pravice, ki so na njih že vpisane (tudi hipoteka, pridobljena v tem postopku, primerjaj 32. člen ZVEtL-1) ter bi lahko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine dejansko le ugotovilo pravilno identifikacijsko oznako takega posameznega dela stavbe, kar bo sodišče prve stopnje upoštevalo v nadaljnjem postopku. Če bi se izkazalo, da dolžnik sploh ni (so)lastnik spornega posameznega dela ali novega posameznega dela, ki bi se iz tega dela določil, bi lahko prišlo do nastopa razveznega pogoja iz tretjega odstavka 80. člena ZZK-1, kar bo ustrezno upoštevalo zemljiškoknjižno ter nato izvršilno sodišče. Če bi se izkazalo, da gre dejansko za skupni del, bo navedeno predstavljalo pravno oviro za nadaljevanje izvršbe, saj je solastninska pravica na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino posameznem delu in ni samostojno prenosljiva oziroma je ni mogoče samostojno obremeniti.3 O navedenih možnostih bo odločalo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ter niso predmet odločanja v tem postopku, bo pa sodišče prve stopnje kot rečeno v nadaljevanju postopka moralo upoštevati zemljiškoknjižno stanje. Če bi se pri sami opravi izvršbe pokazalo, da predmeta izvršbe ni mogoče identificirati (kar si je sicer težko predstavljati), pa to lahko predstavlja le kasnejšo dejansko oviro izvršbe ter ni zaradi navedenega izvršba že vnaprej nedopustna. Kje se nepremičnina nahaja ter kdo je njen lastnik, je v tej fazi postopka razvidno iz zemljiške knjige.

8. Drugih pritožbenih navedb dolžnik ne podaja, vendar je višje sodišče po materialnopravnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je odločitev sodišča o zavrnitvi dolžnikovega ugovora pravilna, prav tako odločitev o dolžnikovem predlogu za odlog, posledično pa tudi odločitev o tem, da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje stroške odgovora na ugovor.

9. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. 2 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča. 3 Primerjaj 105. člen Stvarnopravnega zakonika.