Jedro

Ker se vročitev odločbe tožnici ni dala opraviti, ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o tem, s poukom, kje lahko pošiljko prevzame v roku 15 dni, in opozorilom o pravnih posledicah, če tega ne bo storila. Tožnica pošiljke z odločbo v omenjenem roku ni dvignila. Zato na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja, da je bila vročitev odločbe tožnici opravljena zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem odločbe.

Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Prepozno vloženo tožbo mora sodišče zavreči.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu zoper, kot je navedla v tožbi, odločbo št. 061-1/14-3 (z dne 26. 2. 2014, s katero je župan Občine Sodražica zavrnil njeno pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo tožnici naloženo plačilo denarne kazni) in zoper sklep št. 061-1/14-3 (z dne 27. 2. 2014, s katerim je direktorica občinske uprave navedene občine zavrnila zahtevo tožnice za izločitev inšpektorja A.A.). Tožbo je tožnica vložila iz razlogov stvarne in krajevne nepristojnosti, bistvenih kršitev postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava ter predlagala, da sodišče po izvedenih dokazih izpodbijana drugostopenjska akta odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu, podredno pa, da sodišče odločbo in sklep odpravi ter samo odloči o stvari. Uveljavljala je tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede na vsebino tožbe in njenih prilog je sodišče tožnico poučilo, da mora, upoštevaje določbe 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), stranka, ki s pritožbo ni uspela, s tožbo v upravnem sporu izpodbijati akt organa prve stopnje. Po navedenem je tožnico pozvalo, da v 8 dneh odpravi pomanjkljivosti tožbe tako, da pravilno navede akt, ki ga izpodbija s tožbo, in da zaradi ugotavljanja izpolnjenosti predpostavk za dopustnost upravnega spora tudi predloži akt, s katerim je bilo odločeno o njeni pritožbi zoper (dejansko prvostopenjski) sklep z dne 27. 2. 2014. Tožnica je v vlogi z dne 7. 7. 2014 izjavila, da izpodbija odločbo župana Občine Sodražica št. 061-1/14-3 z dne 26. 2. 2014, ki jo je tudi predložila. Obenem je pojasnila, da odločitve drugostopenjskega organa o svoji pritožbi zoper sklep z dne 27. 2. 2014 še ni prejela.

Tudi iz nadaljnje vloge z dne 7. 10. 2014, ki ji je tožnica sicer priložila po vložitvi tožbe, to je 11. 7. 2014 izdano odločbo o pritožbi zoper sklep z dne 27. 2. 2014, sledi, da je tožba v tem upravnem sporu uperjena zoper odločbo št. 061-1/14-3, to je odločbo, s katero je župan Občine Sodražica zavrnil pritožbo tožnice zoper sklep Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče št. 0612-56/2013-6 z dne 8. 11. 2013, po katerem je bilo tožnici naloženo plačilo denarne kazni v višini 300 EUR.

Toženka je sodišču predložila upravne spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožbo je moralo sodišče zavreči. Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

Sodišče na podlagi upravnih spisov zadeve, ki jih je predložila toženka, ugotavlja, da je bila odločba župana Občine Sodražica št. 061-1/14-3 z dne 26. 2. 2014, s katero je bil končan upravni postopek glede naložitve plačila denarne kazni tožnici, le-tej vročena 14. 3. 2014. Iz dokazila o poštnem vročanju navedene odločbe je namreč razvidno, da se osebna vročitev odločbe tožnici dne 27. 2. 2014 ni dala opraviti in je bilo zato tega dne tožnici v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o tem, s poukom, kje lahko pošiljko prevzame v roku 15 dni, in opozorilom o pravnih posledicah, če tega ne bo storila. Tožnica pošiljke z odločbo v 15-dnevnem roku ni dvignila. Zato na podlagi četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) velja, da je bila vročitev odločbe tožnici opravljena zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem odločbe, to je 14. 3. 2014. 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožnica tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane drugostopenjske odločbe, je tako začel teči 15. 3. 2014 ter je (ker je bila 13. 4. 2014 nedelja) potekel v ponedeljek, 14. 4. 2014. Tožnica pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa, tožbo vložila šele 16. 4. 2014, s tega dne priporočeno po pošti poslano poštno pošiljko. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka.

Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavreči. Upoštevaje navedeno je bilo v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1 odločeno, kot izhaja iz I. točke izreka sklepa. Ker je bilo tožbo zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba zoper sklep o denarni kazni, treba zavreči že kot prepozno, se sodišče v morebitne nadaljnje razloge za zavrženje tožbe ni spuščalo. Sklep o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče obravnavati po vsebini, ker za to niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Na zakon pa je sodišče vezano.

Odločitev o stroških postopka iz II. točke izreka sklepa temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.