Jedro

Če je izstavljen račun za višino škode za vzpostavitev v prejšnje stanje, potem tečejo zamudne obresti od izstavitve računa dalje.

Šele iz računa je razvidno, kolikšna odškodnina je potrebna za vzpostavitev prejšnjega stanja.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče ugodilo zahtevku za plačilo zakonitih zamudnih obresti od glavnice 292.084,00 SIT od 14. 3. 1994 dalje.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnik je račun zavarovalnici predložil šele 11. 1. 1996. Vse do tega datuma je bil sporen temelj, ker sodnik za prekrške še ni odločil. Po čl. 919 ZOR mora zavarovalnica izplačati škodo v 14 dneh od ugotovitve obstoja in zneska obveznosti. Zavarovalnica bi bila tako v zamudi šele od 25. 1. 1996 dalje. Zavarovalnica ni vedela za škodo, zato do predložitve računa ni mogla biti v zamudi po čl. 186 ZOR. Sodišče ima dvojna merila glede zamude glede na to, ali zavarovalnica toži, ali pa je tožena. Pri regresnih zahtevkih se šteje zamuda od vročitve obvestila odgovorni osebi, če pa je zavarovalnica tožena pa od nastanka škode. Predlaga spremembo ali razveljavitev sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo od glavnice 292.084,00 SIT od 14. 3. 1994 dalje. Po čl. 186 ZOR zadene zamuda vsakogar, ki je odgovoren za škodo. Tožena zavarovalnica je odgovorna za škodo namesto svojega zavarovanca.

V praksi se zamuda redko šteje od trenutka nastanka škode (v konkretnem primeru od prometne nesreče), ampak od poznejšega datuma, ko je višina škode znana.

Člen 186 ZOR je treba povezati s čl. 185 ZOR, ki govori o vzpostavitvi v prejšnje stanje in o denarni odškodnini za takšno vzpostavitev. Po čl. 185/3 ZOR se izplača odškodnina za vzpostavitev prejšnjega stanja, ta ošdkodnina pa je znana ob izstavitvi računa, zato pripadajo zamudne obresti od izstavitve računa dalje.

Samo izjemoma pripadajo zamudne obresti po čl. 189/2 ZOR od izdaje sodne odločbe in sicer kadar prejšnje stanje še ni vzpostavljeno in se škoda odmerja po ocenah ob izdaji sodbe.

V konkretnem primeru je bila višina škode za vzpostavitev prejšnjega stanja znana ob izdaji računa, zato gredo od takrat zamudne obresti, kar pa je poznejši trenutek, kot ga določa čl. 186 ZOR.

Odškodninski in regresni zahtevki so različne pravne narave, zato so tudi različno urejene zamudne obresti in zaradi tega ni mogoče govoriti o dvojnih merilih glede zamudnih obresti. Večina regresnih zahtevkov temelji na kršitvi zavarovalne pogodbe, ali na nesklenitvi obvezne zavarovalne pogodbe itd. Člen 919 ZOR predpisuje le rok za prostovoljno izplačilo obveznosti zavarovalnice, ne posega pa v zapadlost odškodninske terjatve po čl. 186 ZOR.

Glede na zavrnitev pritožbe tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.