Jedro

Predlog tožeče stranke za preložitev takšnega naroka mora vsebovati razloge, na podlagi katerih lahko sodišče oceni, ali je opravičen.

Ker predlagatelj teh razlogov ni navedel, jih sodišče ni moglo preizkusiti, zato predlogu za preložitev tudi ni ugodilo. Tožeča stranka je tako kljub predlogu bila dolžna priti na narok, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je tožeča stranka svojo tožbo umaknila, saj v sporu majhne vrednosti (pcto. 44.548,40 SIT) ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bila pravočasno in pravilno vabljena. Zaradi presumpcije umika tožbe je sodišče prve stopnje izdani sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter postopek ustavilo.

Zoper navedeni sklep se je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da se sklep o ustavitvi postopka razveljavi, sam postopek pa "nadaljuje in konča". V pritožbi je navedla, da je sodišču poslala prošnjo za preložitev naroka (zaradi zadržanosti), vendar sodišče prošnje ni upoštevalo (ker ni navedla nobenega razloga za zadržanost). Pojasnil je, da je bil vzrok za zadržanost narok, ki je bil istega dne (vendar ob 9.00 uri) razpisan pred Temeljnim sodiščem v N. (v zadevi po tožbi H....). Glede na to, da je bila obravnava v No. razpisana za 11.00 uro, je pooblaščenec vnaprej predvideval, da ne bo mogel pristopiti na to razpravo (v No.). Tožeča stranka pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka prosila za preložitev naroka, ki je bil razpisan za dne 17.5.1993, z vlogo dne 13.5.1993, ki je prispela na prvostopno sodišče dne 14.5.1993, in sicer zaradi neodložljive zadržanosti svojega pooblaščenca. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko prošnje za preložitev ni upoštevalo, saj tožnik ni navedel vzroka, iz katerega je bil zadržan.

Sodišče namreč presoja, ali je razlog za preložitev opravičen, po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Ker predlagatelj teh okoliščin ni navedel, jih tudi sodišče ni moglo preizkusiti. To pa pomeni, da predlagatelj v konkretnem primeru ni verjetno izkazal, da so razlogi za preložitev naroka bili opravičljivi.

Pritožbene navedbe, da je imel pooblaščenec tožeče stranke na isti dan tudi obravnavo v N. in se zato ni mogel udeležiti obravnave v No., pa pomenijo nove navedbe, ki jih v postopku v gospodarskih sporih ni možno navajati šele v pritožbi (glej 1. odst. 496.a čl. ZPP).

Ker sodišče prve stopnje prošnji tožeče stranke za preložitev naroka ni ugodilo, bi le-ta tudi sicer morala predvidevati, da se bo narok za glavno obravnavo opravil. Ker pa se naroka ni udeležila, torej sama nosi posledice svojega nepristopa. Stranka je namreč dolžna priti na narok, čeprav je vložila predlog za njegovo preložitev, če sodišče predlogu za preložitev ni ugodilo (v smislu določbe 2. odst. 116. čl. ZPP).

Glede na navedeno je drugostopno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo prvostopni sklep (2. tč. 380. čl. ZPP).