Jedro

Neuporabnost poštnega predalčnika zaradi nemožnosti njegovega zaklepanja je relevantna in se upošteva le glede pisanja, ki se vroča, ne pa tudi glede obvestila o tem pisanju. Vročevalec bi tako po presoji pritožbenega sodišča moral (in smel) obvestilo o prispelem pismu pustiti v predalčniku, ne glede na njegove morebitne pomanjkljivosti glede zagotavljanja zaupnosti pisanj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A., z navedbo, da je dolžnik ob izdaji tega sklepa vpisan v poslovnem registru RS kot podjetnik oziroma zasebnik s podatki: ... s. p., matična številka: 0000, davčna številka: 0000 (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. B. in ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, v kateri upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti upravitelja (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da ga je sodišče z nepravilnim vročanjem prve stopnje prikrajšalo v pravici do izjave. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma samo ugotovi nepravilno vročanje in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da omogoči pritožniku izjavo o pozivu dolžniku ter predlagatelju naloži plačilo pritožbene stroške.

3. Upnica je na pritožbo dolžnika odgovorila. Navedla je, da naj pritožbeno sodišče, upoštevaje pravila o vročanju, presodi, ali je bil predlog dolžniku vročen. Glede vsebinskih pogojev za uvedbo stečajnega postopka pa meni, da je bil predlog upravičeno vložen, saj so bili ob uvedbi izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Predlaga, da se pritožbo kot tako zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil predlog upnice Republike Slovenije za začetek postopka osebnega stečaja dolžniku vročen dne 15. 1. 2019 na podlagi fikcije vročitve, in sicer na naslovu, kjer je imel kot podjetnik posameznik registriran svoj sedež. Ker dolžnik v petnajstdnevnem roku (do 30. 1. 2019) ni podal izjave, da z upnikovim predlogom ne soglaša, niti ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je nastopila domneva, da je insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP). Sodišče je zato nad njim začelo stečajni postopek (druga točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

6. Vročitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in poziv dolžniku je bila v konkretnem primeru opravljena po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Določba 142. člena ZPP se uporablja, ko vročevalec pisanja ne more vročiti v roke niti naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva. V takem primeru mora vročevalec izročiti pisanje pošti v kraju naslovnikovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pustiti obvestilo o prejetem pisanju, s potrebnim poukom o nahajanju pisanja in roku, v katerem ga je potrebno dvigniti. Če naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Vročevalec nato pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če ga naslovnik nima ali če je neuporaben, pa se pisanje vrne sodišču. 7. Po presoji pritožbenega sodišča dolžnik utemeljeno opozarja, da vročevalec ni ravnal skladno s citiranim določilom. Po podatkih v spisu (vročilnica pri proc. d. 4) je, ob neuspešnem poskusu neposredne vročitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja, dolžniku obvestilo o prispelem pismu pritrdil na vrata in ga ni pustil v dolžnikovem hišnem predalčniku. Glede na opombo, pripisano na vročilnici, se je za takšen ukrep odločil, ker so bila „vrata hišnega predalčnika zvezana z žico“. Vendar takšna pomanjkljivost, kot pravilno izpostavlja pritožnik, še ne preprečuje, da se predalčnik ne bi mogel uporabiti tudi za obvestilo o čakajočem pismu.

8. Neuporabnost poštnega predalčnika zaradi nemožnosti njegovega zaklepanja je namreč relevantna in se upošteva le glede pisanja, ki se vroča, ne pa tudi glede obvestila o tem pisanju.1 Vročevalec bi tako po presoji pritožbenega sodišča moral (in smel) obvestilo o prispelem pismu pustiti v predalčniku, ne glede na njegove morebitne pomanjkljivosti glede zagotavljanja zaupnosti pisanj. S tem bi bilo ustvarjeno razumno pričakovanje in realna možnost, da bi se naslovnik z njim tudi dejansko seznanil, za razliko od rešitve s pritrditvijo na vrata, kot jo je izbral vročevalec. Ob upoštevanju okoliščine, da se je sodna pošiljka tudi po preteku petnajstdnevnega roka zaradi opisane neuporabnosti predalčnika vrnila na sodišče, dolžnik s pritožbenimi trditvami in predlaganimi dokazi o uporabnosti predalčnika ter neustreznem postopanju vročevalca utemeljeno vzbuja dvom v domnevo, da je bil s predlogom upnice s za začetek postopka osebnega stečaja seznanjen ter da mu je bila dana možnost, da se o njem izjavi.

9. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da so izpolnjene predpostavke za fikcijo vročitve po 142. členu ZPP, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pri izpeljavi vročanja je namreč prišlo do napake pri seznanitvi dolžnika s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja, ki jo sodišče prve stopnje lahko odpravi le na način, da ga dolžniku ponovno pravilno vroča v skladu z zahtevami iz 142. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pridržalo za končno odločbo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. npr. VSL sodba II Cp 989/2015.