Jedro

Sodišče je dolžno v postopku za razdružitev upoštevati v skladu z določbo čl. 122, 124 in 125 vse okoliščine pri vseh strankah razdružitvenega postopka. Eden od udeležencev je po pooblastilu zastopal drugega, ki na naroke ni prihajal, vendar pa je sodišče ravnalo napačno, ko je delež zastopanega preneslo na zastopanca, brez ustrezne pravne podlage.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v celoti in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. tč. razdelilo skupno in solastno premoženje nepravdnih strank, nepremičnine, vpisane v vl. št. ... k.o. S. K. in vl. št. ... k.o. K. v. tako, da je prvi predlagateljici dodelilo v izključno last in posest novo stanovanjsko hišo, ki stoji na parc. št. ... vpisani v vl. št. ... k.o. S. K., s pripadajočim stavbnim zemljiščem. Prvemu nasprotnemu udeležencu V. J. je dodelilo v izključno last in posest staro stanovanjsko hišo, ki stoji na parc. št. ... in je vpisana v vl. št. ... k.o. S. K., s pripadajočim stavbnim zemljiščem, marof, delavnico in prizidek k delavnici, ki stoji na parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. S. K. s pripadajočimi stavbnimi zemljišči in preostale nepremičnine, ki so vpisane pri vl. št. ... k.o. S. K.. Drugemu nasprotnemu udeležencu S. J. je dodelilo v izključno last in posest nepremičnine parc. št. ..., ..., ... in ..., ki so vpisane v vl. št. ... k.o. K. v.. V 2. tč. izreka je sklenilo, da je prva predlagateljica A. J. dolžna plačati V. J. znesek 18.267,75 EUR, (prej: 4,377.685,10 SIT), S. J. znesek 6.778,26 EUR (prej: 1,624.342,20 SIT), A. J. pa znesek 4.421,16 EUR (prej: 1,059.488,00 SIT). Vse navedeno je dolžna prva predlagateljica plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje in skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer nepremičnina leži, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev. V 3. tč. je sodišče prve stopnje sklenilo, da je prvi nasprotni udeleženec V. J. dolžan predlagateljema povrniti 434,96 EUR skupnih stroškov, drugemu nasprotnemu udeležencu S. J. pa je naložilo, da je dolžan predlagateljema povrniti 132,07 EUR skupnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila.

Zoper sklep sta se pritožila prvi nasprotni udeleženec V. J. in drugi nasprotni udeleženec S. J. V. J. uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njemu v naravi dodelijo vse nepremičnine, ki so vpisane v vl. št. ... k.o. S. K. ali pa, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je svojo odločbo oprlo na napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj stanuje v novi stanovanjski stavbi večino časa, neprekinjeno od leta 2001 dalje, pred tem pa ni bilo v tej stavbi tri leta, v stavbo pa se je vsakodnevno vračal, kar sta potrdila tudi predlagatelja na naroku 26.3.2002. Iz stanovanjske hiše sta se izselila zaradi razveze zakonske zveze ter sporov v zvezi s tem. Ne držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da predlagateljica nima urejenega stanovanjskega problema, saj stanuje v pritličnem delu stanovanjske hiše, katere lastnik je predlagatelj, njen sin, ki pa ne živi z njo. Odločitev sodišča prve stopnje posledično pripelje do tega, da prvi nasprotni udeleženec ostane brez bivališča, ker sedaj prebiva v novi stanovanjski hiši, ki jo je sodišče prve stopnje dodelilo prvi predlagateljici. Stara stanovanjska hiša, ki je njegova rojstna hiša, ni več primerna za bivanje. Nepremičnine vl. št. ... k.o. S. K. so zaokrožena celota, saj gre za stanovanjsko stavbo in za gospodarski objekt, bivanje pa je mogoče le v novi stanovanjski stavbi. V tej stavbi uporablja tudi delavnico za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti, vsi objekti pa imajo le eno dovozno pot. Zato teh nepremičnin ni primerno deliti v naravi na več solastnikov, saj mirno sobivanje, upoštevajoč vse spore med njimi, ni mogoče. Sodišče je tudi napačno uporabilo določbe Stvarnopravnega zakonika o ugotavljanju upravičenega interesa solastnika po dodelitvi nepremičnin v last in posest. Sodišče prve stopnje ni uporabilo kriterija dosedanje rabe, prav tako pa ni pravilno razlagalo interesa solastnikov. Predlaga, da se prvemu nasprotnemu udeležencu dodeli tudi nova stanovanjska hiša v naravi, ter se mu naloži izplačilo deleža solastnikov.

Drugi nasprotni udeleženec smiselno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na izplačilo njegovega solastnega deleža in predlaga delitev v naravi, nasprotuje izgubi svojega zemljiškoknjižnega deleža pri nepremičnini k.o. S. K. in dvomi v finančne zmožnosti nepravdnih strank glede izplačila solastnih deležev. Meni tudi, da sodišče ne bi smelo v istem postopku odločati o skupnem premoženju in o solastnem premoženju. Izpodbija tudi izračun solastniških deležev, izraženih v denarju na račun neizločenega dela skupnega premoženja razvezanih zakoncev. Sam je 50 % lastnik vseh nepremičnin k.o. S. K. in k.o. K. v., ker je delež pridobil leta 1996, ko ga je prevzel od dveh prejšnjih solastnikov. Glede na svoj solastniški delež zahteva polovico ocenjene vrednosti nepremičnin, kar predstavlja 29.247,36 EUR. Primarno predlaga, da se mu dodelijo vse nepremičnine k.o. K. v. in vsa kmetijska zemljišča k.o. S. K. v naravi, s predlagateljem A. J. pa se bo dogovoril, da mu bo on izplačal razliko v njegovem solastnem deležu, kolikor bi se le-temu dodelila stara stanovanjska hiša s funkcionalnim zemljiščem. Glede nove stanovanjske hiše in delavnice pa se strinja, da je to skupno premoženje razvezanih zakoncev, ki naj se obravnava ločeno. Predlaga še delitev vseh nepremičnin v naravi skladno s priloženo tabelo.

Predlagatelja sta vložila odgovor na pritožbo, v katerem vztrajata pri svojih navedbah.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo čl. 124/I Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), saj z izpodbijanim sklepom ni ugotavljalo, katere izmed nepravdnih strank imajo nepremičnine, ki so predmet delitve, v posesti in tako ni odločilo, da jih morajo izročiti nepravdnim strankam, ki jim pripadajo po delitvi stvari, kar je izredna zakonska določba pri delitvi stvari. S tem je sodišče prve stopnje odločilo pomanjkljivo in v nasprotju z določbo čl. 124/I ZNP. Sklep sodišča prve stopnje o teh dejstvih nima nobenih razlogov. Zato bo moralo sodišče prve stopnje, ko bo ponovno odločalo o razdružitvi skupnega premoženja, tudi ugotoviti, katere od nepravdnih strank imajo posamezne nepremičnine v posesti in katerim nepravdnim strankam so jih dolžne izročiti ter ustrezno oblikovati izrek sklepa, skladno z določilom čl. 124/I ZNP.

Sodišče prve stopnje pa v skladu z določbo čl. 124 ZNP tudi ni odločilo o tem, da imajo stranke zakonito zastavno pravico na nepremičninah, ki se delijo v naravi, če so upravičeni do izplačila vrednosti. V tem primeru je bila opravljena delitev nepremičnin tako, da mora prva predlagateljica prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu in drugemu predlagatelju izplačati določene denarne zneske, kar pomeni razliko v vrednosti nepremičnin, ki jih je ob delitvi sprejela vsaka od strank (čl. 122/II ZNP). Materialno pravna podlaga določba, da ima upravičene do sprejema izplačila zastavno pravico na tistem delu nepremičnine, ki je dodeljena drugemu solastniku oz. skupnemu lastniku, ki je dolžan razliko v vrednosti poplačati nasprotniku. Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi to okoliščino.

Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje pa tudi ne izhaja, da bi se sodišče prve stopnje ukvarjalo z dejstvom, ali je potrebno ustanoviti stvarno služnost, s tem pa ravnalo v nasprotju z določbo čl. 125 ZNP. Sodišče prve stopnje v sklepu ni ugotavljalo okoliščin v zvezi s tem, ali je potrebno v tem postopku glede na odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo o delitvi solastnega premoženja, odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti in je zato v tem delu ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Zato bo sodišče moralo v ponovnem postopku ugotoviti, ali imajo vse nepremičnine, ki jih bo fizično razdelilo, urejen dovoz in kolikor bo ugotovilo, da temu ni tako, bo moralo po uradni dolžnosti odločati tudi o ustanovitvi stvarne služnosti za tiste nepremičnine, ki dovoza nimajo urejenega.

Prvi nasprotni udeleženec V. J. pa utemeljeno v pritožbi očita sodišču, da ni dovolj ugotavljalo dejanskega stanja, saj se pri ocenjevanju upravičenosti večjega interesa za dodelitev nove stanovanjske hiše ni opredelilo do razlogov na strani prvega nasprotnega udeleženca, pač pa je ocenjevalo in upoštevalo le razloge na strani prve predlagateljice. Okoliščine, ki so bile ugotovljene v nepravdnem postopku glede upravičenega večjega interesa za dodelitev skupne nove stanovanjske hiše, stare stanovanjske hiše in kmetijskih zemljišč so ostale neocenjene. Zato sodišče v tej smeri ni popolno ugotovilo dejanskega stanja in bo moralo v ponovljenem postopku navedene nepravilnosti opraviti in se opredeliti tako do razlogov na strani tistih nepravdnih strank, ki jim bo posamezne nepremičnine dodelilo, kakor tudi do razlogov na strani tistih nepravdnih strank, ki jim ne bo dodelilo nepremičnin ob upoštevanju vseh kriterijev, ki jih nalaga materialnopravna podlaga.

Sodišče prve stopnje je dodelilo drugemu udeležencu S. J. v izključno last nekaj nepremičnin, med drugim tudi delež nepremičnine F. J. F. J. v postopku ni sodeloval oz. je pooblastil za zastopanje svojega brata S. J. Sodišče prve stopnje je upoštevalo delež F. J. in ga dodelilo S. J., ne da bi zato imelo pravno podlago. Po določbi 20. čl. ZTLR se lastninska pravica pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem in z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot to določa zakon. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je delež tretjega nasprotnega udeleženca F. J. prenesen na drugega nasprotnega udeleženca in navedlo, da je tako odločilo na podlagi njunega medsebojnega dogovora in predhodnega izplačila deleža v denarju in na podlagi strinjanja nepravdnih strank. Sodišče je v razlogih navedlo, da bo v izogib dodatnim pravnim potem nepravdnih strank odločilo, da se ta prenos solastniškega deleža upošteva pri delitvi solastnega premoženja v tem nepravdnem postopku. S tem je sodišče kršilo tiste določbe ZTLR, ki urejajo pridobitev lastninske pravice in način pridobitve, razen tega pa je tudi odvzelo delež F. J., ne da bi le-ta soglašal s takšnim odvzemom. F. J. na naroke ni prihajal, sklepa ni sprejel, saj ga je v njegovem imenu sprejel S. J. Res je sicer, da je nasprotni udeleženec po pooblastilu zastopal tretjega nasprotnega udeleženca, vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da gre tudi za procesno zastopanje skladno z določili 5. poglavja Zakona o pravdnem postopku o pooblaščencih. Sodišče ni upoštevalo določbe čl. 96 ZPP, ki določa obseg pooblastila. Sodišče prve stopnje je v sklepu zaključilo, da je prenos solastniškega deleža opravljen glede na soglasje in strinjanje nepravdnih strank ter v izogib dodatnim pravnim potem, ni pa upoštevalo okoliščine, da F. J. ni nikoli izjavil, da prepušča svoj solastni delež bratu in ga je sodišče dejansko "razlastilo". Pooblastilo, ki je potrebno za odtujitev solastnega deleža na nepremičnini je materialnopravne narave in ima pravno podlago v obligacijskem zakoniku, 76. čl. ZPP pa določa, da so pooblaščencu dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen. Pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje. Pooblaščenec pa ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer prevzeti menične obveznosti, skleniti pogodbe o poroštvu, o poravnavi, o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin in se spustiti v spor ali skleniti arbitražni sporazum ali se odpovedati kakšni pravici brez povračila. Zato je po oceni pritožbenega sodišča postopanje sodišča prve stopnje v zvezi z prenosom solastnega deleža med drugim in tretjim nasprotnim udeležencem nepravilno, saj tretji nasprotni udeleženec ni izkazal ustreznega pooblastila za materialnopravno zastopanje. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali so bili med nepravdnima strankama izpolnjeni pogoji za prenos nepremičnine pred začetkom tega nepravdnega postopka, zato je v tem delu napačno uporabilo materialno pravo in kršilo določbe 341. čl. ZPP.

Po oceni pritožbenega sodišča je pritrditi tudi pritožbi prvega nasprotnega udeleženca v delu, ki se nanaša na zmotno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava glede stanovanjskega problema prve predlagateljice in prvega nasprotnega udeleženca, glede neposredne posesti nove stanovanjske hiše ter glede dovoza do posameznih nepremičnin ter v zvezi s tem je eventualna določitev nujne poti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje pa tudi ni raziskalo okoliščin ali je predlagateljica sposobna izplačati ostale udeležence, zato bo moralo v ponovnem postopku, če bo ponovno odločalo o tem, da se del nepremičnin odplača, upoštevati in ugotavljati finančne zmožnosti takšne osebe.

Drugi nasprotni udeleženec izpodbija tudi izračun sodišča prve stopnje, ki se nanaša na solastne deleže in skupno premoženje. Vendar njegova pritožba v tem delu ni utemeljena, saj so izračuni pravilni. Res pa je, da niso pravilno ugotovljeno solastni deleži drugega in tretjega nasprotnega udeleženca, saj je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je bil med njima materialnopravno veljavno opravljen prenos solastnega deleža, kot je že navedeno.

Pritožba drugega nasprotnega udeleženca v delu, ko sodišču očita, da ne bi smelo voditi postopka za razdružitev solastnega premoženja in za razdelitev ostalega premoženja, ni utemeljena, saj sodišče prve stopnje lahko skladno z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka tudi združi postopke in zadevo obravnava enotno.

Zaradi vseh navedenih pomanjkljivosti je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo ob ponovnem odločanju odpraviti vse navedene pomanjkljivosti in razčistiti tudi okoliščine, ki se nanašajo na večji delež S. J., ki naj bi ga pridobil od F. J. Drugi nasprotni udeleženec in prva predlagateljica nista priglasila stroškov za pritožbo oz. odgovor na pritožbo. Glede priglašenih pritožbenih stroškov prvega nasprotnega udeleženca pa je pritožbeno sodišče odločilo skladno z določilom čl. 165/III ZPP.

Določila Zakona o pravdnem postopku so bila uporabljena na podlagi čl. 37 ZNP.