Jedro

Očitek, da okoliščine napada in občutek ogroženosti njegovih bližnjih niso bolj razjasnjeni, je le delno utemeljen, saj nujnost in hitrost postopka tega ne omogočata. Sprejemni zdravnik je ob sprejemu g. A. A. zabeležil, da je maničen in heteroagresiven. Zaradi napada na pacienta (ki se je sicer zgodil po sprejemu na zdravljenje) je bila potreba uporaba posebnih varnostnih ukrepov. Vse to so okoliščine, ki vendarle kažejo na močno ogrožujoče ravnanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... najdlje do 14. 4. 2022. 2. Pritožbo zoper ta sklep je vložila odvetnica na zdravljenju zadržane osebe in predlaga, da se spremeni tako, da se A. A. takoj odpusti in da se stroški krijejo iz proračuna. Navaja, da g. A. A. zdravljenju nasprotuje in da nikogar ne ogroža. Zadržan je protipravno, protiustavno, brat bi ga rad spravil iz hiše. Ni zakonskih pogojev za poseg v njegove pravice. O tem sploh ni razlogov, kar je kršitev po 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Iz anamnestičnih podatkov izhaja, da se zdravi za bipolarno motnjo brez psihotičnih simptomov, po dveh dneh po odpustu je spet nazaj, ker naj doma z njim ne bi zdržali, pa sploh ni pojasnjeno, kaj to pomeni. Ni pojasnjeno, kakšne naj bi bile okoliščine napada na pacienta. Ni pojasnjeno, kako je koga ogrožal, preden je bil pripeljan, omenja se le vulgarnost, ne pa groženj. Nevarnost bi morala biti realna in konkretna, te pa ni. Terapijo ima, druge diagnostike ne potrebuje. Njegova izjava, da mora sodelovati z dr. B. B., kaže na stopnjo kritičnosti do lastnega stanja. Čas zadržanja je predlog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drži, da je prisilno zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Gre zlasti za pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pravico do varstva duševne integritete (35. člena Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave), ki poleg pravice do prostovoljnega zdravljenja obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja in je zato tako zdravljenje dopustno le ob izpolnjenosti vseh v zakonu predpisanih pogojev. Po določbi 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) gre za pogoje, ki so predpisani v prvem odstavku 39. člena istega zakona.

5. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri ugotovilo relevantne okoliščine ter po pravilni presoji, da so pri A. A. (spet) podani vsi zakonsko zahtevani pogoji po določbi prvi odstavek 39. člena ZDZdr1, določilo primeren čas, da se ga prisilno zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom.

6. Ne drži, da sklep v tem pogledu ne bi bil obrazložen; sodišče prve stopnje je korektno navedlo pravno podlago za svojo odločitev, nato pa tudi (še zadovoljivo) utemeljilo izpolnjenost pogojev zanjo, konkretno tudi ogrožanje lastnega ali tujega zdravja ali življenja (glej tč. 9 in 13.). Pri tem se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na mnenje izvedenke psihiatrinje dr. C. C., ki je neodvisna in nepristranska strokovnjakinja z bogatimi izkušnjami v tovrstnih primerih. Na njeno mnenje tudi odvetnica g. A. A. ni imela nobenih pripomb.

7. Pritožba brez strokovne utemeljitve oz. podlage nasprotuje ugotovitvi sodišča, oprti na strokovno mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke, da je g. A. A. zaradi svoje duševne motnje (bipolarna afediagnoze ne izpodbija), nepredvidljiv in nevaren, saj je njegova frustracijske toleranca močno znižana, razpoloženjska lega je pospešena in privzdignjena, je napet. Le na podlagi pacientove subjektivne ocene, da ni tako, pritožbeno sodišče v navedene strokovne ugotovitve ne more razumno podvomiti.

8. Drži, kar navaja pritožba, da mora biti za tako hud poseg v pravice posameznika nevarnost, da bi ta sicer ogrožal sebe ali druge, realna in konkretna. Vendar se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je taka nevarnost podana. Ni sporno, da je g. A. A. napadel pacienta, dejstvo pa tudi je, da imajo njegovi domači občutek ogroženosti. Očitek, da okoliščine napada in občutek ogroženosti njegovih bližnjih niso bolj razjasnjeni, je le delno utemeljen, saj nujnost in hitrost postopka tega ne omogočata. Sprejemni zdravnik je ob sprejemu g. A. A. zabeležil, da je maničen in heteroagresiven. Zaradi napada na pacienta (ki se je sicer zgodil po sprejemu na zdravljenje) je bila potreba uporaba posebnih varnostnih ukrepov. Vse to so okoliščine, ki vendarle kažejo na močno ogrožujoče ravnanje g. A. A. 9. Tudi očitek, da je zadržanje na zdravljenju brez privolitve odrejeno za predlogo trajanje, je brez strokovnega argumenta. Izvedenka je svetovala enomesečno zdravljenje zato, da se v tem času uredi prilagoditev terapije in da ta začne učinkovati, ne pa zaradi diagnostike, kar neutemeljeno imlicite očita pritožba. Res je sicer, da številna predhodna zdravljenja očitno niso prinesla trajnejšega uspeha, vendar sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, da bi lahko kompetentno podvomilo v mnenje izvedenke, da je potrebno ponovno enomesečno (prisilno) zdravljenje. Zgolj dejstvo, da je g. A. A. omenil (prostovoljno) sodelovanje z dr. B. B., še ne izkazuje njegove zadostne kritičnosti do lastnega stanja in zdravljenja, da bi bilo to lahko tudi drugačno, z milejšimi posegi v njegove pravice (glej tudi 14. tč. izpodbijanega sklepa).

10. Po obrazloženem se pokaže, da pritožba odvetnice ni utemeljena in jo je treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP, v zvezi s 42. členom ZNP-1), saj niti uradni preizkus sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

11. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, saj glede na določilo 51. člen ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev tega postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1 Povzeto v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.