Jedro

Ne gre za kršitev postopka, ko je upravni organ prve stopnje v uvodu odločbe navedel kot podlago 256. člen ZUP, tožena stranka pa je tako odločbo vzdržala v veljavi. Ustrezneje bi sicer bilo, če bi upravni organ svojo odločitev utemeljil na 1. odst. 250. čl. ZUP, vendar pa neustrezno navajanje določila ZUP v uvodu odločbe ne pomeni tako kršitev, da bi bilo potrebno to odločbo razveljaviti, saj v konkretnem primeru ne gre za tako neupoštevanje pravil postopka, da bi lahko vplivalo na rešitev zadeve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Sekretariata za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Občine S. št. ... z dne 21.7.1994. Upravni organ prve stopnje je po uradni dolžnosti obnovil postopek denacionalizacije, ki je bil končan s pravnomočno delno odločbo z dne 29.4.1994, in sicer v tem obsegu, da se glede na nove dokaze ugotovi pravilno dejansko stanje za parcelo, ki je bila vrnjena z navedeno odločbo. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila s tem, da se po 1. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 9. točki 249. člena ZUP pa se lahko obnovi upravni postopek, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Po 1. odstavku 250. člena ZUP obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka, lahko pa ga tudi uvede organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, po uradni dolžnosti. Upravni organ prve stopnje je kot nesporno ugotovil, potem ko je bila z dokončno odločbo vrnjena parcela št. 105/1, da le - ta v naravi ne predstavlja kmetijsko zemljišče, temveč je na njej vzpostavljeno nogometno igrišče, delno pa je zazidana z igriščem za odbojko in košarko. Navedeno igrišče upravlja Športno društvo S., uporablja pa ga tamkajšnja osnovna šola in je to edini objekt, kjer poteka pouk športne vzgoje za približno 300 učencev. Po 19. členu Zakona o denacionalizaciji pa nepremičnine ni možno vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja in bi bila z vrnitvijo bistveno okrnjena možnost za opravljanje te dejavnosti. Navedena okoliščina, če bi bila znana v prejšnjem postopku, bi lahko vplivala na drugačno odločitev, zato so podani razlogi za obnovo postopka. Razlogi za obnovo postopka so podani tudi zato, ker strankam, ki bi morale biti udeležene v postopku, to je uporabnikom navedenega igrišča, ni bila dana možnost udeležbe.

Tožeča stranka v svoji tožbi navaja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo ohranila v veljavi sklep upravnega organa prve stopnje, ki je napačno uporabil predpise. Upravni organ prve stopnje je sklep o dovoljenju za obnovo postopka izdal na podlagi 256. člena ZUP, ki govori o predlogu za obnovo postopka, ki ga poda upravičena stranka, čeprav iz izreka izhaja, da je postopek obnovljen po uradni dolžnosti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZUP v 249. členu določa, v katerih primerih se obnovi upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. Med temi sta tudi 1. in 9. točka navedenega člena. Tožena stranka je pravilno navedla obe določbi in ju tudi pravilno uporabila, tako kot upravni organ prve stopnje.

Upravni postopek denacionalizacije je bil v določenem delu končan s pravnomočno delno odločbo št. ... z dne 29.4.1994. Po pravnomočnosti odločbe je uporabnik parcele št. 105/1 opozoril upravni organ, da je predmetna parcela v upravljanju Športnega društva S. in v uporabi osnovne šole S., saj je to edini objekt, kjer poteka pouk športne vzgoje za učence. Niti Športno društvo niti osnovna šola S. pa nista bila vabljena kot stranki v postopku denacionalizacije. Glede na tako novo dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo navedeno ali uporabljeno v prejšnjem postopku in ker niti športnemu društvu niti osnovni šoli S. ni bila dana možnost udeležbe v postopku kot stranke, je odločitev tožene stranke pravilna.

Po določbi 1. odstavka 250. člena ZUP lahko obnovo upravnega postopka predlaga stranka, organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, pa lahko uvede obnovo postopka po uradni dolžnosti. Prav nobene ovire v ZUP ni, da ne bi upravni organ, po tem, ko je dobil pobudo prizadete stranke, sam uvedel obnovo postopka po uradni dolžnosti, ob upoštevanju pogojev iz 249. člena ZUP. Zato tudi ni utemeljen očitek tožeče stranke, da gre za kršitev postopka, ko je upravni organ prve stopnje v uvodu odločbe navedel kot podlago 256. člen ZUP, tožena stranka pa je tako odločbo vzdržala v veljavi.

Ustrezneje bi sicer bilo, če bi upravni organ prve stopnje svojo odločitev utemeljil na 1. odstavku 250. člena ZUP, vendar pa neustrezno navajanje določila ZUP v uvodu odločbe, ne pomeni tako kršitev, da bi bilo potrebno to odločbo razveljaviti, saj v konkretnem primeru ne gre za tako neupoštevanje pravil postopka, da bi lahko vplivala na rešitev zadeve. Iz same obrazložitve odločbe pa izhajajo utemeljeni razlogi za obnovitev upravnega postopka po uradni dolžnosti.

Sodišče je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Ur.l.SFRJ, št. 4/77). Določbo tega zakona, kot tudi določbe ZUP, je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).