Jedro

Odrekanje brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom zahteve za sodno varstvo z obrazložitvijo, da je zagrožena globa v sorazmerno nizkem znesku (kar je relativno in odvisno od siceršnjega socialno-ekonomskega položaja prosilca), bi postavilo prosilce v neenakopraven položaj glede na tiste osebe, ki si lahko pravno svetovanje in zastopanje omogočijo z lastnimi sredstvi. To pa bi bilo v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, ki je prav v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, kar pomeni, da mora biti ta pravica zagotovljena tudi osebam, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogle uresničevati.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 861/2019-5 z dne 27. 6. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč kot neutemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v zvezi s postopkom zahteve za sodno varstvo, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, pod številko ZSV 1000/2018. Na podlagi tega spisa, navedb prosilca in priloženih listin je ugotovil, da iz plačilnega naloga Policijske postaje Rače izhaja, da je prosilec kot kršitelj odgovoren za prekršek, ker je dne 5. 12. 2018 prijel za lestev, na kateri je stal A.A. in ga zmerjal s hlapcem, priseljencem ter da nima tam kaj iskati. S tem dejanjem je pri A.A. povzročil občutek ogroženosti in s tem storil prekršek po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), zato se mu je izrekla globa v znesku 250,38 EUR (oziroma polovica 125,19 EUR).

2. Ker je bila tožniku izrečena zgolj globa v znesku 250,38 EUR, organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da ni mogoče govoriti o tem, da bi bilo s plačilom globe ogroženo njegovo preživljanje, niti da je pričakovani izid zadeve zanj življenjskega pomena. To pa je eden izmed pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki po oceni službe za brezplačno pravno pomoč v konkretni zadevi ni izpolnjen. Globo lahko prosilec še vedno plača po obrokih, kar ne bo prizadelo njegovega finančnega stanja v taki meri, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, kolikor v postopku ne bo uspešen. Stroški odvetniškega zastopanja bodo verjetno dosegli izrečeno kazen, zato bi bilo zastopanje nerazumno. Glede na to, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil. 3. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je navedena odločitev napačna. Navaja, da je znesek globe (omenja znesek 600,00 EUR) zanj življenjskega pomena, zato potrebuje brezplačno pravno pomoč. Je brezposeln in prejema socialno pomoč. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z obrazložitvijo, da višina globe pomeni, da pričakovani izid zadeve za tožnika oziroma njegovo družino ni življenjskega pomena.

7. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

8. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Te okoliščine in dejstva primeroma opredeljuje 24. člen ZBPP, kot je navedeno zgoraj, za odločitev v obravnavani zadevi pa je relevantna določba druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (ki mora biti izpolnjena kumulativno s pogojem iz prve alineje tega odstavka, to je, da ni očitno nerazumna), da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9. Organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi zaključuje1, da tožnik v postopku, v zvezi s katerim se zavzema za dodelitev brezplačne pravne pomoči nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma je šteti, da izid zadeve za prosilca in njegovo družino ni življenjskega pomena. V nadaljevanju prvega zaključka ne argumentira, obrazloži pa drugega, to je, da izid zadeve za prosilca in njegovo družino ni življenjskega pomena in da s tem pogoj iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen.

10. Pri presoji objektivnega pogoja je treba izhajati iz dejstev in okoliščin konkretne zadeve, za katero prosilec želi dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri tem pa je treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP).

11. Zaključek organa za brezplačno pravno pomoč je, da je znesek zagrožene globe tako nizek, da ni mogoče govoriti o tem, da je pričakovani izid za tožnika življenjskega pomena. Dodaja, da lahko tožnik globo plača tudi po obrokih, zato tožnikovo preživljanje zaradi nje ne bo ogroženo, stroški odvetniškega zastopanja pa bodo verjetno dosegli izrečeno kazen, zato bi bilo zastopanje nerazumno.

12. Takšnemu stališču sodišče ne pritrjuje. Tožnik navaja, da je brezposeln, iz podatkov spisa zadeve o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa izhaja, da je tožnik v obdobju od 1. 5. 2019 do 31. 10. 2019 upravičen do denarne socialne pomoč v znesku 391,77 EUR mesečno. Iz spisa sicer ne izhaja njegova navedba, da globa znaša 600,00 €, vendar pa tudi znesek 250,38 € pomeni, da gre za 64 % tožnikovega mesečnega zneska denarne socialne pomoči. Gre torej za znesek, ki relevantno vpliva na njegovo preživljanje, zato je pomemben tudi za tožnikov socialno-ekonomski položaj oziroma je za tožnika življenjskega pomena.

13. Pri tem je treba upoštevati, da z ustavo zagotovljena pravica do sodnega varstva zahteva tudi, da ima oseba za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pravno pomoč - svetovanje in zastopanje, to pa je tistim, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer, teh stroškov ne zmorejo, (če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje) zagotovljeno z brezplačno pravno pomočjo.

14. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da bi odrekanje brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom zahteve za sodno varstvo z obrazložitvijo, da je zagrožena globa v sorazmerno nizkem znesku (kar je relativno in odvisno od siceršnjega socialno-ekonomskega položaja prosilca), postavilo te prosilce v neenakopraven položaj glede na tiste osebe, ki si lahko pravno svetovanje in zastopanje omogočijo z lastnimi sredstvi. To pa bi bilo v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, ki je prav v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, torej, da je ta zagotovljena tudi osebam, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogle uresničevati.

15. Glede na zgoraj navedene dejanske okoliščine je zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da zadeva za tožnika ni življenjskega pomena, napačen, s tem pa je bila pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljena določba 24. člena ZBPP. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

16. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, pa med tožnikom in tožencem ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Točka 5 obrazložitve izpodbijane odločbe.