Jedro

Odločitev o zavrnitvi dela zahtevka temelji na ugotovitvah, da zneski po računih za obdobje pred novembrom 2015 bistveno odstopajo od zneskov za kasnejše obdobje in da tožnik ni pojasnil, kakšno je bilo dejansko stanje porabljene energije pred in po obdobju, v katerem je opravil poračun stroškov za porabo električne energije, kako je prišel do izračuna predvidene mesečne porabe v posameznem mesecu in kolikšen del stroškov je toženec že poravnal. Glede treh računov tako tožnik ni ponudil trditev, ki bi omogočale preizkus pravilnosti izračuna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 88469/2016 z dne 8. 9. 2016 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 454,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 8. 2016 dalje in v celoti v tretjem odstavku (I. točka izreka), da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi v prvem odstavku za znesek 324,88 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo v II. in III. točki izreka uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi v celoti. Sodišče je zanemarilo, da je toženec del računa 1629413 z dne 22. 7. 2015 plačal in da je predmet tožbe po tem računu le še znesek 138,39 EUR, toženec pa ob plačilu ni nasprotoval preostanku računa. To tudi odgovori na navedbo sodbe, da je navedeni račun izdan z drugo številko števca kot ostali račun. Tudi ta račun je izdan za isto merilno mesto kot ostali računi in za istega plačnika. Ker ga je toženec delno plačal, je terjatev iz tega računa priznal. Med pogodbenima strankama je bilo dogovorjeno, da lahko toženec ugovarja računom v določenem roku. Ker tega ni storil, je z ugovori prekludiran.

Svoje terjatve je utemeljil po temelju, višini in zapadlosti ter priložil listine, ki jih utemeljujejo. Navedel je postavke, ki so natančneje opredeljene v računih. Toženčevi ugovori so bili pavšalni. Ni navedel, katere postavke na posameznih računih prereka in za koliko. Ni predložil dokazov za trditev, da je pošiljal stanje števca. Upoštevanje takih ugovorov je v nasprotju z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker ugovorov ni podkrepil s podatki o dejanski porabi, bi sodišče moralo tožnikove trditve šteti za priznane.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Odločitev o zavrnitvi dela zahtevka temelji na ugotovitvah, da zneski po računih za obdobje pred novembrom 2015 bistveno odstopajo od zneskov za kasnejše obdobje in da tožnik ni pojasnil, kakšno je bilo dejansko stanje porabljene energije pred in po obdobju, v katerem je opravil poračun stroškov za porabo električne energije, kako je prišel do izračuna predvidene mesečne porabe v posameznem mesecu in kolikšen del stroškov je toženec že poravnal. Glede treh računov tako tožnik ni ponudil trditev, ki bi omogočale preizkus pravilnosti izračuna.

7. Izostanek ugovora zoper izdani račun tožencu ne odvzema pravice, da obstoju terjatve nasprotuje v pravdi. Tudi delno plačilo terjatve še ne pomeni nujno, da je toženec priznal terjatev v celotni višini.

8. Z ostalimi navedbami tožnik v pritožbi uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 214. člena ZPP. Ker ne gre za dovoljene pritožbene razloge, se pritožbeno sodišče o njihovi utemeljenosti ne izreka.

9. Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženkinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).