Jedro

Po presoji revizijskega sodišča bi morala biti tožba zavržena na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS, saj sklep tožene stranke o odpoklicu članov iz sveta samoupravne narodne skupnosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 28. 5. 2001. Tožena stranka je 28. 5. 2001 na redni seji Sveta samoupravne narodne skupnosti A. (v nadaljevanju Svet A.) odpoklicala svoje člane iz Sveta samoupravne narodne skupnosti B. (v nadaljevanju Svet B.). Svojo odločitev je tožena stranka utemeljevala s perečimi problemi, ki so se že dalj časa pojavljali v delovanju Sveta B., ker dva člana Sveta A. že dalj časa nista sodelovala pri delu krovne organizacije Sveta B. in ker pri rešitvi tega problema tudi Svet B. ni dosegel rezultatov.

2. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da zato, ker statut A. ne vsebuje določb v zvezi z razlogi za odpoklic članov njihovega sveta v Svetu B., pomeni, da so razlogi za odpoklic politične in ne pravne narave, kar so tožniki v tožbi tudi izrecno zatrjevali. Zato sodišče v upravnem sporu pri preizkusu utemeljenosti zahteve po sodnem varstvu take (politične) odločitve pazi izključno le na to, da so bili v postopku spoštovani tisti procesni standardi, ki zagotavljajo strankam možnost izražanja mnenj glede dejstev in okoliščin, pomembnih za sprejetje odločitve. Do zatrjevanih procesnih kršitev pa po podatkih predloženih spisov ni prišlo.

3. Prvi tožnik v svoji reviziji (prej pritožbi) meni, da je sodišče prve stopnje preveč sledilo navedbam tožene stranke in posledično napačno interpretiralo določbe statuta A. Meni, da bi sodišče moralo svojo odločitev opreti zlasti na določbe Zakona o lokalnih volitvah, saj so člani Sveta B. voljeni in ne imenovani in jih zato ne more odpoklicati. Spregledana naj bi bila tudi določba 14. člena statuta A., ki določa način in dobo izvolitve ter prenehanje mandata članov Sveta B. Tožena stranka je postopke speljala v nasprotju s temi določbami. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške revizije.

4. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo (prej pritožbo). Strinja se z odločitvijo prvostopnega sodišča in predlaga zavrnitev revizije. Citira člene Zakona o lokalnih volitvah (ZVL) in Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih (ZSNS), po katerih se volitve v svet občinske samoupravne narodne skupnosti opravijo praviloma hkrati z volitvami v organe samoupravnih lokalnih skupnosti. Določba 13. člena statuta A. je bila upoštevana le pri izvolitvi članov v Svet A., pri odpoklicu članov iz Sveta B. pa ni kršila nobenih predpisov, saj so njeni člani po statutu lahko odpoklicani na podlagi večinske odločitve Sveta A. 5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pritožbe po ZUS-1, se štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo tožnika obravnavalo kot revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V tem okviru je bil izveden preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zato Vrhovno sodišče ni presojalo izpodbijane sodbe v smeri tega pritožbenega, sedaj nedopustnega revizijskega razloga.

9. Revident uveljavlja vse revizijske (prej pritožbene) razloge, to je tudi razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Revizija se lahko vloži zaradi teh kršitev le v mejah, ki so navedene v drugem in tretjem odstavku 75. člena ZUS-1. Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 je bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZUS-1 ali Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe. Po določbi tretjega odstavka 85. člena ZUS-1 pa je bistvena kršitev postopka vselej podana, če gre za kakšen razlog iz 1., 2., 3., 4. ali 14. (in 15.) točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali za razlog iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 78. člena ZUS-1. Ker revident ni konkretiziral zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, se revizijsko sodišče do njih ni opredeljevalo.

10. Prvostopno sodišče je zavrnilo tožbo tožnikov iz vsebinskih razlogov, čeprav bi jo moralo zavreči že ob preizkusu procesnih predpostavk za njeno obravnavanje. Po presoji revizijskega sodišča bi morala biti tožba zavržena na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS, saj izpodbijani sklep tožene stranke z dne 28. 5. 2001 ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odpoklicala svoje člane iz Sveta B. Po določbah drugega odstavka 3. člena ZUS se sicer lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi posamični akti, izdani v volilnem postopku in posamični akti o izvolitvah, imenovanjih, napredovanjih in razrešitvah funkcionarjev ter nosilcev javnih služb, če zakon tako določa. ZSNS, ki ureja naloge in organiziranost samoupravnih narodnih skupnosti, pa ne določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo posamični akti o imenovanjih in razrešitvah, kot je sklep tožene stranke. V upravnem sporu je mogoče izpodbijati akte volilnih organov in volilnih komisij, izdanih v zvezi z Zakonom o lokalnih volitvah oziroma Zakonom o volitvah v Državni zbor, kar pa izpodbijani sklep tudi ni. Z izpodbijanim sklepom tudi ni bilo odločeno o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih s področja zadev, ki so dane B. z javnim pooblastilom na podlagi ZSNS. Zato tudi ne gre za dokončni posamični akt po prvem odstavku 3. člena ZUS. Za presojo navedenega sklepa bi bilo upravno sodišče lahko pristojno le ob izpodbijanju pogojev iz tretjega odstavka 1. člena ZUS, če bi bilo z njim poseženo v ustavne pravice posameznika, pa ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožbeni zahtevek pa se ne glasi na ugotovitev kršitve ustavnih pravic, ampak je predmet tožbenega zahtevka razveljavitev sklepa Sveta A. 11. Čeprav je sodišče prve stopnje odločalo o tožbi po vsebini, pa revizijsko sodišče ob reševanju revizije izpodbijane sodbe ni spreminjalo oziroma razveljavljalo, saj bi imelo zavrženje tožbe za tožnika enake učinke kot je bila njena zavrnitev. Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da izpodbijana sodba ni obremenjena z očitano nepravilno uporabo materialnega prava.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.