Dostop do podatkov o veterinarski obravnavi psa

Datum

05.07.2023

Številka

07121-1/2023/903

Kategorije

Definicija OP, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, ali ste upravičeni do podatkov o veterinarski obravnavi vašega psa pri Veterinarski zbornici Slovenije.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Podatki, ki se nanašajo npr. na psa, lahko predstavljajo osebne podatke lastnika tega psa, a vendar zgolj v primeru, če je posameznik na njihovi podlagi določljiv. Tako bi na primer lahko podatki o psu v kombinaciji s podatkom o imenu in priimku njegovega lastnika predstavljali osebne podatke, če je tak posameznik (lastnik) na podlagi navedenih podatkov psa določen ali vsaj določljiv.

2.Vsak posameznik ima skladno s 15. členom Splošne uredbe pravico v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku pridobiti določene informacije o obdelavi njegovih osebnih podatkov ter dostop do samih osebnih podatkov.

3.Med drugim pa ima tudi vsak posameznik (ločeno) pravico v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, da s strani organov, zavezanih po tem zakonu, pridobi dokumente, ki štejejo za informacije javnega značaja.

4.V obeh primerih se IP kot nadzorni oz. pritožbeni organ na področju varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja ne sme in ne more vnaprej opredeljevati in presojati, ali vam pripada dostop do poročila ali ne. To presojo bi lahko opravili zgolj v konkretnem nadzornem oz. pritožbenem postopku.

Obrazložitev

IP uvodoma opozarja, da v zvezi z uveljavljanjem pravic po Splošni uredbi nastopa kot nadzorni organ, zato v okviru mnenja ne more izvajati konkretnih presoj ter se opredeljevati do vprašanj; ali določen dokument vsebuje osebne podatke in/ali lahko do teh dokumentov dostopate, zlasti z razloga, ker bi s tem IP lahko prejudiciral svojo odločitev v morebitnem nadzornem ali pritožbenem postopku. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošne usmeritve in povzetek relevantne prakse na tem področju.

Osebni podatki so skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Pojem osebnega podatka se razlaga široko, torej gre pri osebnih podatkih za vse informacije, na podlagi katerih bi se dalo sklepati o določenem oz. določljivem posamezniku. Vseeno pa je potrebno poudariti, da so osebni podatki zgolj podatki, vezani na določljivega posameznika. Živali namreč nimajo lastnih osebnih podatkov, niti nimajo v zvezi z njihovimi podatki zagotovljenega varstva.

Podatki, ki se nanašajo npr. na psa, sicer lahko predstavljajo osebne podatke lastnika tega psa, a vendar zgolj v primeru, če je posameznik na njihovi podlagi določljiv. Tako bi na primer lahko podatki o psu v kombinaciji s podatkom o imenu in priimku njegovega lastnika predstavljali osebne podatke, če je tak posameznik (lastnik) na podlagi navedenih podatkov psa določen ali vsaj določljiv.

V zvezi z dostopom do lastnih osebnih podatkov IP pojasnjuje, da ima vsak posameznik skladno z določbami Splošne uredbe pravico pridobiti v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku določene informacije o obdelavi njegovih osebnih podatkov ter dostop do samih osebnih podatkov.

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je urejena v 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, ter posamezniku omogoča, da (a) od upravljavca zahteva potrditev, da obdeluje podatke, ki se nanašajo nanj; (b) pridobi konkretne informacije o okoliščinah njihove obdelave, na primer, za kakšne namene se podatki obdelujejo, na kateri pravni podlagi, predvideno obdobje hrambe, uporabniki osebnih podatkov ipd.; ter (c) pridobi prepis (kopijo) vseh podatkov, ki jih upravljavec obdeluje in se nanašajo nanj. Praviloma je uveljavljanje pravice dostopa za posameznika brezplačno, razen če so njegove zahteve očitno neutemeljene ali pretirane zlasti zato, ker bi se npr. ponavljale.

V zvezi s tem IP dodaja, da je Sodišče Evropske unije v zadevi C‑487/21 že presodilo, da pravica do pridobitve kopije osebnih podatkov pomeni, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, izroči natančna in razumljiva reprodukcija vseh teh podatkov. Pojasnilo je, da se izraz „kopija“ ne nanaša na dokument kot tak, ampak na osebne podatke, ki jih vsebuje in ki morajo biti popolni. Kopija mora torej vsebovati vse osebne podatke, ki se obdelujejo. Pravica po tretjem odstavku 15. člena Splošne uredbe tako pomeni pravico do pridobitve kopije izvlečkov iz dokumentov ali celotnih dokumentov ali izvlečkov iz podatkovnih zbirk, ki vsebujejo navedene podatke, če je to nujno, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, omogoči učinkovito uresničevanje pravic, ki jih ima na podlagi Splošne uredbe, pri čemer je treba upoštevati pravice in svoboščine drugih. V primeru navzkrižja med uresničevanjem pravice do polnega in celovitega dostopa do osebnih podatkov na eni strani ter uresničevanjem pravic in svoboščin drugih, je Sodišče menilo, da je treba zadevne pravice in svoboščine uravnotežiti. Pri tem je treba, kadar je to mogoče, izbrati načine posredovanja osebnih podatkov, ki ne vplivajo negativno na pravice ali svoboščine drugih, ob upoštevanju dejstva, da te ugotovitve ne smejo povzročiti, da se posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zavrne dostop do vseh informacij.

Več informacij o pravici do seznanitve lahko pridobite na spletnih straneh: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki in https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/.

IP v zvezi z uveljavljanjem pravic varstva osebnih podatkov pojasnjuje, da se mora zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki vložiti najprej neposredno pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da obdeluje njegove osebne podatke. Upravljavec se mora na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja. Informacije oziroma zavrnilni odgovor mora posredovati najkasneje v enem mesecu po prejemu zahteve. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZVOP-2 pa mora odločitev upravljavca vsebovati razloge zanjo in informacijo o pravici do pritožbe ter roku za njeno vložitev.

V kolikor upravljavec na zahtevo za seznanitev ali izbris ne odgovori v enomesečnem roku, lahko posameznik pri IP kot nadzornemu organu vloži pritožbo. Pritožba pri IP je mogoča tudi zoper zavrnilni odgovor upravljavca, vložiti pa jo je treba v roku 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora upravljavca. Pri uveljavljanju pravice do pritožbe si lahko pomagate tudi z obrazcem, ki ga je v ta namen pripravil IP (https://www.ip-rs.si/obrazci).

Nadalje pojasnjujemo še, da dostop do dokumentov ureja tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22, ZDIJZ). Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Zavezance glede dostopa do informacij javnega značaja lahko enostavno najdete preko javnega registra zavezancev za dostop do informacij javnega značaja (dostopen na spletni strani https://www.ajpes.si/RZIJZ), ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Če je organ vpisan v register (kot velja primeroma tudi za Veterinarsko zbornico Slovenije), je s tem vzpostavljena domneva, da je zavezanec po ZDIJZ.

Informacija javnega značaja predstavlja skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Za pridobitev informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa, kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem, ne glede na njihov položaj ali status. Posebnega pravnega interesa za pridobitev informacij skladno z ZDIJZ prosilcu namreč ni potrebno izkazati. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Organ pa lahko pod določenimi pogoji prosilcu zavrne dostop do informacije javnega značaja (oz. mu zagotovi delni dostop), če se zahteva nanaša na izjeme, ki so določene v 6. členu ZDIJZ, npr. če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Obstoj morebitnih izjem mora organ presoditi oz. utemeljiti glede na konkretne okoliščine. V kolikor organ (npr. Veterinarska zbornica Slovenije) v okviru postopka po ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih dokumentov oz. prosilcu omogoči zgolj delni dostop, mora v takem primeru izdati pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).

Glede na to, da je IP v postopku dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, se do vprašanja, ali bi bilo poročilo o obravnavi psa lahko prosto dostopna informacija javnega značaja, v okviru zadevnega mnenja ne more in ne sme opredeliti. IP bi se eventualno lahko do tega vprašanja opredelil šele v pritožbenem postopku, če organ po preteku dvajsetih delovnih dni od prejema pisne in popolne zahteve prosilca ne bi odločil v skladu z ZDIJZ (niti ne bi posredoval zahtevanih dokumentov, niti ne bi izdal odločbe), ali bi zahtevo delno ali v celoti zavrnil z odločbo (in ne zgolj z dopisom).

Izdane odločbe IP v zvezi s pritožbenimi postopki s področja dostopa do informacij javnega značaja so sicer tudi na voljo s pomočjo iskalnika https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-značaja/iskalnik-po-odločbah/, npr.

-odločba št. 090-243/2015 z dne 26. 11. 2015, ko je IP med drugim poudaril, da je organ pri presoji dostopa do dokumenta dolžan prekriti podatek o številki mikročipa psa, saj gre za podatek, ki kaže na lastništvo psa in preko njega na osebne podatke posvojitelja oz. trenutnega imetnika psa. Številka mikročipa v tem primeru torej ni štela za informacijo javnega značaja temveč za osebne podatke imetnika psa.

-odločba št. 090-175/2010/4 z dne 28. 10. 2010, ko je IP v postopku presoje dokumentacije o obravnavi psa iz zavetišča omogočil dostop do informacije o zdravstvenem stanju psa v času, ko je bil ta v zavetišču, a zavrnil dostop do osebnih podatkov, kot je številka mikročipa žival; ime in priimek veterinarja, ki je psa obravnaval; ime in priimek ter bivališče lastnika živali.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka