Jedro

Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec ugotovilo, da tožnica ni izkazala obstoja obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, torej takšnega novega dokaza, ki je obstajal že v postopku, ki ga želi tožnica obnoviti, pa brez svoje krivde ni zanj vedela oziroma ga ni mogla predložiti. Takšen dokaz zagotovo ni sporni izvid, saj je ta izvid tožnica pridobila po končanem postopku, ki ga želi obnoviti, in še ni obstajal v prejšnjem postopku. Ker ne gre za nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP in torej za obnovitveni razlog, bi toženec z uvodoma citiranim sklepom predlog moral zavreči, ne pa zavrniti, kar pa na samo odločitev ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek v delu, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 2. 6. 2017, s sklepom pa je tožbo v delu, da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine, zavrglo.

2. Zoper sodbo, smiselno pa tudi zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Glede na to, da je bila njena prva zahteva za pridobitev vdovske pokojnine vložena v času, ko še ni bil sklenjen Sporazum med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino in ni obstajala možnost za priznanje sorazmernega dela vdovske pokojnine, je vložila zahtevo za obnovo postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje njeno zahtevo zavrnilo, ne da bi obravnavalo njeno zdravstveno stanje. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je na podlagi tožničine zahteve, vložene 3. 4. 2014 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, toženec z odločbo št. ... z dne 24. 6. 2014, potrjeno z dokončno odločbo št. ... z dne 29. 9. 2014, zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Tožbeni zahtevek, da se citirani odločbi z dne 29. 9. 2014 in z dne 24. 6. 2014 odpravita in da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine, je bil zavrnjen s sodbo opr. št. XII Ps 1978/2014 z dne 11. 3. 2016, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 197/2016 z dne 27. 10. 2016. 6. Dne 5. 12. 2016 je tožnica v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine pri tožencu vložila predlog za obnovo postopka. Navedla je, da je hudo zbolela tako, da ni zmožna delati in sebe preživljati. V dokaz je predložila izvid bolnice A., B. (BIH), služba za psihiatrijo z dne 2. 12. 2016. 7. Takšen predlog je toženec s sklepom z dne 28. 2. 2017 zavrnil ter z dokončno odločbo z dne 21. 6. 2017 tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Citirana upravna akta sta predmet sodne presoje.

8. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki se lahko uvede zoper dokončno odločbo v upravnem postopku (260. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP).

9. Postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se lahko obnovi, če je podan kakšen od v zakonu taksativno naštetih razlogov. Kot naprimer, če se zve za novo dejstvo ali se najde nov dokaz ali pridobi možnost uporabe novega dokaza, ki bi mogel sam zase ali pa v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi, pripeljati do drugačne odločbe v upravni stvari, če bi bil ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Za nov dokaz velja samo takšen dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo dokončne odločbe, vendar takrat ni bil znan, ker se zanj ni vedelo ali pa se je zanj vedelo, vendar se ni mogel uporabiti. Nov dokaz pa mora biti posebej kvalificiran: takšen, da bi sam zase ali z že izvedenimi dokazi pripeljal do drugačne odločbe, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku. Pomeni, da nov dokaz sam po sebi še ne more predstavljati razloga za obnovo postopka, ampak mora biti ta dokaz takšen, da bi pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan že v prvem postopku.

10. Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec ugotovilo, da tožnica ni izkazala obstoja obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, torej takšnega novega dokaza, ki je obstajal že v postopku, ki ga želi tožnica obnoviti, pa brez svoje krivde ni zanj vedela oziroma ga ni mogla predložiti. Takšen dokaz zagotovo ni izvid z dne 2. 12. 2016, saj je ta izvid tožnica pridobila po končanem postopku, ki ga želi obnoviti, in še ni obstajal v prejšnjem postopku.

11. Ker ne gre za nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP in torej za obnovitveni razlog, bi toženec z uvodoma citiranim sklepom predlog moral zavreči, ne pa zavrniti, kar pa na samo odločitev ne vpliva.

12. Sodišče prve stopnje je utemeljeno tožbeni zahtevek, v delu, da se odpravi odločba toženca z dne 2. 6. 2017 zavrnilo. Ker pa v tem socialnem sporu ni presojalo upravičenosti tožnice do vdovske pokojnine, ampak je ugotavljalo zgolj, ali je pravilna in zakonita odločitev toženca, pa je tudi pravilno tožbo v delu, da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine, zavrglo.

13. Ker se odločitev torej nanaša na sodbo in sklep, s katerima je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca z dne 2. 6. 2017 zavrnilo in tožbo v delu, da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine, zavrglo, takšna odločitev pa je pravilna, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.