Jedro

Tožeča stranka je bila malomarna, ker je obsežno pripravljalno vlogo vložila več kot šest mesecev po tem, ko se je seznanila s pripravljalno vlogo tožene stranke, ob tem, da sta bila dva prva naroka za glavno obravnavo preložena na njen predlog. Nobenega opravičljivega razloga ni, da je tožeča stranka šele na naroku vložila obsežno pripravljalno vlogo, zaradi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu tožene stranke in ji dodelilo rok za odgovor ter zato preložilo narok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki separatne stroške za pristop na narok v višini 1.863,67 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je tožeča stranka 24. 4. 2014(2) vložila predlog za prekinitev postopka. Narok razpisan 27. 2. 2014 je bil preložen s soglasjem tožene stranke, zato je zmotna ugotovitev prvega sodišča, da je bil drugi narok preložen zaradi prošnje tožeče stranke za prekinitev postopka. Dne 24. 4. 2014 je bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo, na katerem je tožeča stranka uresničevala svojo procesno pravico iz 286. člena ZPP in na naroku vložila pripravljalno vlogo na 16 straneh, ki jo povprečni bralec prebere v 20 minutah. Iz vloge tožene stranke izhaja, da tožena stranka v pretežnem delu ponavlja trditve, ki jih je podala v prejšnjih vlogah, ne predlaga pa nobenega novega dokaznega predloga. Glede na navedeno, preložitev naroka zaradi vloge, ki jo je vložila tožeča stranka, ni bila potrebna. Tožena stranka je zahtevala preložitev naroka še preden se je seznanila z vlogo in zahtevala povrnitev separatnih stroškov. Narok je bil preložen iz nepojasnjenih razlogov. Nerazjasnjeno ostaja vprašanje, ali je do preložitve naroka prišlo zaradi krivde sodišča, ali krivde oziroma naključja, ki se je primerilo toženi stranki. Tožeča stranka opozarja na stališča sodne prakse iz pravdnih zadev II Cp 1699/2001 in Cp 1266/2008. Sodišče prve stopnje bi moralo obrazložiti razloge, zaradi katerih je tožeči stranki naložilo plačilo separatnih stroškov in upoštevati, da je Zakon o odvetniški tarifi (2) uvedel plačilo ene nagrade za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve, kar pomeni, da odvetniku pripada ena nagrada, ne glede na število narokov. ZOdvT v tarifnem delu ne predvideva možnosti zaračunavanja nagrade za preložen narok, pač pa v tar. št. 3102 določa nagrado za narok s količnikom 1,2, pri čemer se ta nagrada zniža na 0,5, v primerih, ko se odvetnik udeleži le naroka, na katerem se je postopek končal z umikom tožbe ali predloga za začetek postopka, odpovedjo ali pripoznavo zahtevka, ali je bila na njem izdana zamudna sodba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka vložila izbrisno tožbo 22. 12. 2011. Tožena stranka je odgovorila na tožbo 10. 2. 2012, vlogo pa je pooblaščenka tožeče stranke prejela 16. 2. 2012. Tožena stranka je vložila prvo pripravljalno vlogo 10. 7. 2012, ki jo je pooblaščenka tožeče stranke prejela 16. 7. 2012. Sodišče prve stopnje je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo 26. 11. 2013, tožeča stranka pa je pravočasno vložila pripravljalno vlogo dne 9. 10. 2013, na katero je tožena stranka odgovorila 5. 11. 2013, pooblaščenka tožeče stranke pa je vlogo prejela 11. 11. 2013. Pooblaščenka tožeče stranke je sodišču prve stopnje kljub okoliščini, da je narok razpisan šele 26. 11. 2013, predlagala, da se narok preloži, ker potrebuje čas za odgovor na vlogo tožene stranke z dne 5. 11. 2013. Prvo sodišče je predlogu tožeče stranke ugodilo in narok preložilo na 27. 2. 2014. Tri dni pred razpisom naroka (24. 2. 2014) je tožeča stranka znova prosila za preklic naroka in predlagala, da se postopek prekine do odločitve Vrhovnega sodišča RS o ničnosti denacionalizacijske odločbe. Sodišče prve stopnje je znova ugodilo predlogu tožeče stranke in prvi narok preložilo na 24. 4. 2014, s tem, da se je tudi tožena stranka strinjala s preložitvijo naroka. Na prvem naroku 24. 4. 2014 je tožeča stranka vložila obsežno (16 strani dolgo) pripravljalno vlogo, v kateri je odgovorila na pripravljalno vlogo tožene stranke, ki jo je prejela že 11. 11. 2013. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 286. člena ZPP dopustilo tožeči stranki, da je na prvem naroku za glavno obravnavo vložila pripravljalno vlogo, ki je bila na naroku vročena nasprotni stranki, ki je zaprosila za rok za odgovor in predlagala preložitev naroka ter hkrati zahtevala povrnitev separatnih stroškov.

5. Iz opisanega poteka ravnanj pravdnih strank in sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožeča stranka malomarna, ker je obsežno pripravljalno vlogo vložila več kot šest mesecev po tem, ko se je seznanila s pripravljalno vlogo tožene stranke, ob tem, da sta bila dva prva naroka za glavno obravnavo preložena na njen predlog. Nobenega opravičljivega razloga ni, da je tožeča stranka šele na naroku vložila obsežno pripravljalno vlogo, zaradi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu tožene stranke in ji dodelilo rok za odgovor ter zato preložilo narok.

6. Tožeča stranka je s sporno vlogo modificirala tožbeni zahtevek, vsebinsko je obširno povzela sodno prakso in se podrobneje opredelila glede pravnih vprašanj, vezanih na neveljavnost poravnave v denacionalizacijskem postopku, podrobneje se je opredelila do dejanskih vprašanj v zvezi z uporabo sporne nepremičnine, njenega idealnega deleža in gradbenimi posegi. Tožeča stranka nekritično zatrjuje, da za preložitev naroka ni bilo razlogov, ker bi bilo mogoče pripravljalno vlogo tožeče stranke prebrati v dvajsetih minutah na naroku, in ker tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo v pretežnem delu ponavlja navedbe, ki jih je podala že v prejšnjih vlogah. Gre za protispisne navedbe, saj se je tožena stranka v vlogi z dne 15. 5. 2014 vsebinsko podrobno opredelila do nove trditvene podlage tožeče stranke iz pripravljalne z dne 24. 4. 2014. V prvi vrsti ne gre za prepis trditvene podlage, ki jo je tožena stranka podala v prejšnjih vlogah, saj se je tožena stranka v vlogi na novo in tudi podrobneje opredelila glede ničnostnih razlogov in glede dejanskih okoliščin, zaradi katerih je prišlo do sklenitve poravnave ter se hkrati opredelila tudi do spremembe tožbe, zatrjevala pa je tudi dejstva, zaradi katerih ni izkazana aktivna legitimacija tožeče stranke. Dodatno pa je treba pojasniti, da tudi ni potrebe, da se ocenjujejo razlogi in dejstva, ki jih je navedla tožena stranka v vlogi 15. 5. 2014, saj je odločilna vsebina vloge tožeče stranke z dne 24. 4. 2014, ki je glede na izpostavljena pravna in dejanska dejstva, tako po svoji vsebini in obsegu, zahtevala skrben in poglobljen pregled s strani nasprotne stranke, zato je bil prvi narok tudi preložen. Nenazadnje bi se tožena stranka lahko s trditvami tožeče stranke iz vloge z dne 24. 4. 2014 strinjala in jih ne bi prerekala ter ne bi vložila nove vloge, kar pa ne bi v ničimer spremenilo okoliščine, da je bilo treba narok preložiti, da se toženi stranki omogoči, da se opredeli do obsežnih navedb tožeče stranke iz sporne vloge. Če prvo sodišče ne bi preložilo naroka in ne bi dalo toženi stranki primernega roka za odgovor, bi ravnalo nezakonito, ker bi bila tožena stranka v obravnavanem pravdnem postopku v neenakopravnem položaju v primerjavi s tožečo stranko (3). Tožeča stranka zatrjuje, da bi bilo mogoče pripravljalno vlogo prebrati v dvajsetih minutah, hkrati pa pozablja, da je za bistveno krajšo pripravljalno vlogo tožene stranke (4) potrebovala več kot šest mesecev za odgovor.

7. Tožeči stranki se ne očita, da bi zlorabila pravice v postopku, zato njenega naklepa ni treba ugotavljati. Tožeči stranki se očita, da je bila malomarna, zato je bil prvi narok po njeni krivdi preložen. S tem pa so izpolnjeni pogoji za priznanje separatnih stroškov toženi stranki na podlagi prvega odstavka 156. člena ZPP, ki določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.

8. Razlogi zaradi katerih je tožena stranka upravičena do separatnih stroškov in do višine, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje, izhajajo iz temeljnih načel, zaradi katerih je bila sprejet ZOdvT (5). Načelo koncentracije sodnega postopka, načelo učinkovitosti in pospešitve postopka ter načelo določanja ene nagrade za vse naroke so temeljne predpostavke, zaradi katerih je treba pri priznanju separatnih stroškov v pravdnem postopku uporabiti tarifno številko 3102. Tarifa ZOdvT tudi ne predvideva možnosti zaračunavanja nagrade za preložen narok, tarifa št. 3103 pa se nanaša na druge procesne situacije.

9. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče predlog tožeče stranke za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnilo. S tem, ko je bila zavrnjena pritožba, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZOdvT.

(3) Še posebej iz razloga, ker velja prekluzija navajanja dejstev in dokazov (glej prvi odstavek 286. člena ZPP) in ker se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana (glej drugi odstavek 214. člena ZPP).

(4) Vloga vsebuje tri strani.

(5) Glej Poročevalec Državnega zbora RS 28/2008.