Jedro

Če stranka, ki ima pooblaščenca (ki mu je dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja), med izvršilnim postopkom umre, do prekinitve postopka ne pride. Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot zastopnik dedičev umrle stranke. Povedano velja za procesno nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika. Pravno nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z listino iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, v konkretnem primeru torej s sklepom o dedovanju.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

Pritožbeni stroški dolžnika in upnika so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 17.1.2005 je sodišče prve stopnje svoj sklep z dne 28.12.2004 razveljavilo in odločilo, da je dolžnik dolžan povrniti upniku 40.392,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov v 8 dneh. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil zaradi kršitve določb izvršilnega postopka ter predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči o pritožbi upnika z dne

4.1.2005. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o prekinitvi izvršilnega postopka z dne 28.12.2004, takšno postopanje pa je nezakonito. Pritožba je pravno sredstvo, o katerem vedno odloča višje sodišče, ne more pa o njej odločati sodišče, ki je izdalo odločbo, zoper katero je vložena pritožba. O pritožbi upnika je torej odločalo stvarno nepristojno sodišče, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka po 4. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem postopku - ZIZ. Poleg tega je v izpodbijanem sklepu kot dolžnik še vedno označen M. P., čeprav je že umrl. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka. Od upnika mora zahtevati, da predlog za izvršbo ustrezno popravi. Umrlemu dolžniku tudi ni mogoče naložiti povrnitve nadaljnjih izvršilnih stroškov.

S sklepom z dne 28.12.2004 je sodišče prve stopnje odločilo, da je izvršilni postopek prekinjen s 26.4.2004, to je z dnem dolžnikove smrti. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve pravil postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je imel dolžnik v tej izvršilni zadevi pooblaščenca, odvetnika D. P. V takšnem primeru pa se postopek nadaljuje brez prekinitve, tudi če med postopkom stranka umre, zato ni primerna uporaba 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožbi sta utemeljeni.

K pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 17.1.2005 Zoper sklep izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače (1. odstavek 9. člena ZIZ). O pritožbah odloča višje sodišče v senatu treh sodnikov (3. odstavek 6. člena ZIZ). S tem, ko je sodišče prve stopnje o pritožbi zoper sklep, glede katerega je posebna pritožba dovoljena (primerjaj 2. odstavek 211. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), samo odločalo, je zagrešilo očitano bistveno kršitev določb postopka iz 4. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sklep je razveljavilo v celoti, saj je odločitev v točki 2 izreka (o nadaljnjih izvršilnih stroških) vezana na odločitev v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 28.12.2004. K pritožbi upnika zoper sklep z dne 28.12.2004 Potem ko je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep, s katerim je sodišče prve stopnje svoj lastni sklep z dne 28.12.2004 razveljavilo, je lahko odločalo o pritožbi upnika zoper sklep o prekinitvi postopka. Če stranka med izvršilnim postopkom umre, pa ni imela pooblaščenca, se izvršilni postopek prekine, če pa je umrla stranka imela pooblaščenca, do prekinitve postopka ne pride (1. točka 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot zastopnik dedičev umrle stranke (1. odstavek 100. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem ko je sodišče prve stopnje postopek prekinilo na podlagi 1. točke 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bistveno kršilo določbe postopka, saj je to vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Povedano velja za procesno nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, št. UP-521/02, z dne 23.9.2004, zlasti točka 11 obrazložitve). Pravno nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z javno listino (1. odstavek v zvezi s 4. odstavkom 24. člena ZIZ), v konkretnem primeru torej s sklepom o dedovanju.

Ker sta dolžnik in upnik s pritožbo uspela, so njuni pritožbeni stroški nadaljnji izvršilni stroški, ki jih bo v nadaljevanju odmerilo sodišče prve stopnje (1. odstavek 154. člena v zvezi s 3. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).