Jedro

Zakon neredno izplačevanje plač v določenem obdobju šteje za razlog na strani delodajalca. Če delodajalec ne more izpolnjevati teh svojih obveznosti, imajo delavci možnost izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na odškodnino zavrže, v preostalem delu pa zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki in je izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 112. člena ZDR, ker od julija do septembra 2003 ni prejela plače. S tožbo je zahtevala plačilo neizplačanih plač, odpravnine in odškodnine za neizkoriščen odpovedni rok. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v v višini 1,732.162,80 SIT, odškodnino iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 360.884,00 SIT ter ji povrniti stroške postopka. Zahtevek za plačilo neizplačanih plač je tožnica umaknila, zato je postopek v tem delu sodišče s sklepom ustavilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo prvostopno sodbo tako, da je znižalo odpravnine na znesek 1,154.768,00 SIT in posledično tudi odločitev o stroških, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbo izpodbija v delu "v katerem ni uspela z ugovori", torej v ugodilnem delu. Navaja, da ni sporno, da tožnica določen čas ni prejemala plače zaradi plačilne nesposobnosti tožene stranke. Prav zaradi prezadolženosti in nelikvidnosti je bil nad toženo stranko uveden postopek prisilne poravnave. Tožnica je kot upnica prijavila svojo terjatev v tem postopku, kjer so ji bile vse neizplačane plače v celoti priznane. Nesporno tožena stranka ni dolgovala tožnici plač za obdobje, ko je bila v postopku prisilne poravnave, pač pa za obdobje pred tem postopkom, ko zaradi nelikvidnosti ni mogla izpolniti svojih obveznosti do tožnice. Po ZDR je tožnica sicer lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar je treba upoštevati tudi določila ZPPSL. Po tem zakonu imajo plače delavcev prednost pred drugimi terjatvami, vendar le plače, ki zapadejo v plačilo tekom postopka prisilne poravnave. S plačilom odpravnine in odškodnine je tožena stranka kaznovana iz razloga, ki ga ni sama povzročila po svoji volji. Smisel določb ZDR pa je v tem, da kaznuje delodajalca, ki noče plačevati plač, in ne tistega, ki tega ni sposoben.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija deloma ni dovoljena, deloma pa je neutemeljena.

Pri ugotavljanju dovoljenosti revizije je treba v tej zadevi še upoštevati določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS). Postopek se je začel pred uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) in pred njegovo uveljavitvijo se je na prvi stopnji tudi končal (16.9.2004). Po uveljavitvi ZDSS-1 je bila prvostopna sodba sicer spremenjena, ne pa razveljavljena. Zato se postopek na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 84. člena ZDSS-1 nadaljuje po določbah ZDSS. ZDSS v prvem odstavku 21. člena določa, da je dovoljena revizija v delovnih in socialnih sporih zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če ta zakon ne določa drugače. V drugem odstavku istega člena je določba, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena v primerih, ko jo dovoljuje ZPP. To pomeni, da je revizija, ob upoštevanju dejstva, da se lahko pred delovnimi in socialnimi sodišči odloča tako o sami pravici kot tudi o premoženjskem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta, dovoljena vedno takrat, ko gre za odločanje o sami pravici, če pa se odloča o premoženjskih vprašanjih, je treba njeno dovoljenost presojati v skladu z določbami ZPP.

Tako spor za plačilo odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kot spor za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, sta premoženjska spora (drugi odstavek 112. člena ZDR). Po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP se v primeru, ko imajo zahtevku različno (dejansko in pravno) podlago, ugotavlja vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. V obravnavani zadevi je zakonska določba za oba zahtevka sicer ista, isti je tudi razlog (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca), na katerega zakon veže obe pravici. Vendar to ne pomeni, da gre za zahtevka, ki bi imela isto dejansko in pravno podlago. V primeru odpravnine gre za pravico, ki delavcu pripada, že na podlagi zakona (109. člen ZDR). V primeru odškodnine pa gre za odškodninski zahtevek, zakon sicer določa najnižji znesek, toda delodajalec odgovarja po splošnih pravilih civilnega prava (184. člen ZDR).

ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000.00 SIT. Z izpodbijano sodbo je pravnomočno odločeno tudi o zahtevku za plačilo odškodnine, ki ne dosega revizijske vrednosti, pri čemer se v skladu z določbami 39. člena ZPP upošteva le vrednost glavnega zahtevka. Ker v tem delu za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določbe 377. člena ZPP.

V preostalem delu, glede odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, revizija ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 81. člena ZDR lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Primeri oziroma razlogi so (taksativno) našteti v 112. členu ZDR, ki nosi naslov "razlogi na strani delodajalca". To pomeni, da delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, iz izrecno navedenih razlogov na strani delodajalca. Ne gre samo za krivdne razloge ali razloge, ki bi jih delodajalec povzročil po svoji volji (namenoma). Bistveno je, da so na strani delodajalca in ne delavca taki razlogi, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR).

Delavec bi sicer lahko tudi izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 81. člena ZDR), če mu delodajalec ne izplačuje plače. Toda njegov položaj bi bil slabši: najmanj v primeru prijave na zavodu za zaposlovanje in glede pravice do odpravnine. Namen ("smisel") izredne odpovedi pa je ravno v tem, da v primerih, ko so razlogi za odpoved dejansko na strani delodajalca, daje možnost tudi delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi s primerljivimi pravicami, kot če bi pogodbo tudi odpovedal delodajalec. Ne gre za kaznovanje, temveč za ureditev, ki upošteva, na čigavi strani so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

V obravnavani zadevi tožena stranka s svojimi ugovori ne more uspeti. Tudi sama še v reviziji navaja kot nesporno dejstvo, da tožnici v treh zaporednih mesecih ni izplačala plače ob dogovorjenem roku. To pa je po četrti alinei prvega odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač. Kot je bilo že navedeno, zakon neredno izplačevanje plač v določenem obdobju, šteje za razlog na strani delodajalca. Na delodajalcu je namreč tveganje za uspešnost poslovanja in tudi za likvidnost ter prezadolženost. Svojim delavcem mora zagotavljati delo (prvi odstavek 41. člena ZDR). Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, imajo delavci možnost izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (prisilna poravnava ali celo stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavcev po 112. členu ZDR ne vpliva. Le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna.

Ker je glede na ugotovljeno dejansko podlago izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na odpravnino, materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).