Jedro

Na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev lahko upniki navajajo svoje ugovore k osnutku. Vendar to ne pomeni, da je možno ugovarjati zgolj ustno in na samem naroku in da pismenih ugovorov izven naroka ni mogoče vložiti. Stečajni senat mora zato upoštevati tudi pismene ugovore, ki so bili vloženi izven naroka, ki jih je imel v trenutku obravnavanja osnutka za glavno razdelitev na samem naroku na razpolago. Za te primere tudi ni pravilna uporaba 4. odst. 11. čl. ZPPSL.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v 1. tč. izreka ugovor upnika (pritožnika) M.S. zoper osnutek za glavno razdelitev zavrglo.

V 2. tč. izreka je zavrnilo ugovor upnice B.A., v 3. tč. izreka ugotovilo, da obsega na dan izdelave osnutka za glavno razdelitev stečajna masa za razdelitev med upnike denarna sredstva v višini 89.794.679,34 SIT, ki zadostuje za poplačilo sorazmernega dela terjatev upnikov v višini 8,12 % in v 4. tč. izreka odobrilo razdelitev stečajne mase med upnike, ki so navedeni v osnutku za glavno razdelitev z dne 12.4.1999, ki je sestavni del tega sklepa, za poplačilo njihovih terjatev v višini določeni z navedenim osnutkom.

Zoper sklep se pritožuje upnik M.S. in sicer iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se upnik in njegov pooblaščenec naroka za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev dne 15.6.1999 nista udeležila iz opravičenih razlogov. To pa po mnenju upnika ne pomeni, da ni zadostil določilu 1. odst. 165. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99; v nadaljevanju ZPPSL). Upnik je namreč pravočasno vložil pismeni ugovor k osnutku za glavno razdelitev. S tem pa je izpolnil zakonske pogoje za obravnavanje ugovora ne glede na to, da na naroku ni bil prisoten. Sklicevanje na 4. odst. 11. čl. ZPPSL bi bilo utemeljeno le v primeru, če upnik pismenega ugovora ne bi podal, niti se ne bi udeležil naroka. V ostalem delu pritožbe tudi vsebinsko ugovarja samemu osnutku za glavno razdelitev dolžnika.

Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Upniki se vabijo na narok za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev z oklicem, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj 30 dni pred narokom in nabije na oglasno desko sodišča. V oklicu stečajni senat upnike seznani tudi, kje in kdaj lahko vpogledajo osnutek za glavno razdelitev (1. odst. 164. čl. ZPPSL). Na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev pa lahko upniki navajajo svoje ugovore k osnutku (1. odst. 165. čl. ZPPSL. Zakon (ZPPSL) tako ne določa, da morajo vložiti upniki svoje ugovore le na naroku, niti, da so dopustni zgolj ustni ugovori na samem naroku. To pa pomeni, da je mogoče vložiti ugovor tudi v pismeni obliki in da se morajo upoštevati vsi ugovori, s katerimi stečajni senat na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev razpolaga (glej 14. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Pismeni ugovor upnika, ki ga je vložil dne 2.6.1999 tako ni niti preuranjen niti nedopusten. Zato bi ga moralo prvostopno sodišče, ki je bilo z njim tudi seznanjeno, na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev dne 15.6.1999 tudi obravnavati. Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče nepravilno tolmačilo določbo 1. odst. 165. čl. ZPPSL, v zvezi s tem pa tudi določbo 4. odst. 11. čl. ZPPSL.

Upnik se sicer naroka za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev ni udeležil, je pa osnutku pravočasno pismeno ugovarjal. Zato njegovega ugovora po 4. odst. 11. čl. ZPPSL ni bilo dopustno zavreči. Zaradi nepravilne uporabe določb ZPPSL prvostopno sodišče o upnikovem ugovoru ni meritorno odločalo, ampak ga je nepravilno zavrglo. V posledici tega je vprašljiva tudi odločitev o osnutku glavne razdelitve. Zato je bilo potrebno v skladu s 3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep v celoti razveljaviti in ga vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek, torej da o ugovoru upnika tudi odloči.