- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep I R 31/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:I.R.31.2019 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dejstvo, da je ena od strank pravdnega postopka zaposlena pri pristojnem (majhnem) sodišču in ima kot del sodnega osebja pogoste stike s sodniki, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.
Izrek
Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Kopru.
Obrazložitev
1. Okrožno sodišče v Novi Gorici je stvarno pristojno za vodenje pravdnega postopka za ugotovitev obsega zapuščine, ki se vodi pod opravilno številko I P 41/2019. Tožeča stranka je v okviru tega postopka hkrati z vložitvijo tožbe predlagala tudi prenos pristojnosti. V predlogu je navedla, da je prvi toženec na pristojnem sodišču zaposlen, da je njegovo delovno mesto v isti stavbi kot oddelek sodišča, ki bo v zadevi odločalo in da je vsak dan v stiku tako s sodniki tega sodišča, kot z ostalim sodnim osebjem. Zaradi majhnosti sodišča naj bi se z vsemi zaposlenimi tudi osebno poznal. 2. Predlog je utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ tako zajema različne okoliščine, tudi takšne, ki vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Takšen dvom je v obravnavani zadevi podan. Dejstvo, da je ena od strank pravdnega postopka zaposlena pri pristojnem (majhnem) sodišču in ima kot del sodnega osebja pogoste stike s sodniki, bi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.1
4. Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Kopru, ki je krajevno najbližje sicer pristojnemu sodišču in prebivališču pravdnih strank.
1 Podobno VSRS v sklepih I R 4/2013 in I R 15/2014.