Jedro

Ker je bil ob vložitvi tožbe zoper izpodbijano odločbo pritožbeni postopek še v teku, je bila tožba vložena prezgodaj. Sodišče jo je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 20. 2. 2012 vložila tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero se ne ugodi njeni vlogi za vračilo dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin v znesku 2 615,60 EUR. V tožbi predlaga odpravo odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Ker iz tožbe in priloženih listin ni bilo razvidno, da so izpolnjene procesne predpostavke za tožbo (dokončnost odločbe), je sodišče tožečo stranko pozvalo, da jih izkaže. V odgovoru na poziv sodišča se tožeča stranka sklicuje na izrek drugostopne odločbe št. DT 499-18-5/2011 z dne 27. 1. 2012, s katerim se zavrne pritožba zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor, Izpostave Slovenska Bistrica št. DT 4236-125/2010-09042-04 z dne 9. 12. 2010, ter navaja, da je glede na navedeno vsebino izreka potrebno zaključiti, da se citirana odločitev nanaša tudi na izpodbijano odločbo.

Tožbo je moralo sodišče zavreči. Po določbah 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, dokončni upravni akt pa je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja, npr. pritožbe v upravnem postopku. Pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu je torej vedno treba izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku, saj instančni in sodni nadzor ne moreta potekati sočasno.

V konkretnem primeru iz podatkov upravnih spisov in odgovora na tožbo, ki ga je dala tožena stranka, sledi, da se je tožeča stranka zoper izpodbijano odločbo pritožila, da pa drugostopni organ o pritožbi še ni odločil. Drugačnim navedbam tožeče stranke, po katerih je bilo o pritožbi zoper izpodbijano odločbo že odločeno, sodišče ne more slediti. Iz odločbe druge stopnje, na katero se tožeča stranka sklicuje v odgovoru na poziv sodišča, namreč dovolj jasno sledi, da se z njo zavrne zgolj pritožba, in to A.A., zoper odločbo prve stopnje, ki ji je bila izdana v zadevi vračila davka na promet nepremičnin, in ne tudi pritožba tožnika zoper izpodbijano odločbo. Enako številčenje prvostopnih odločb, izdanih v zadevi vračila davka na promet nepremičnin in v zadevi vračila dohodnine od dobička iz kapitala, kakršno je razvidno iz zadevnih odločb, sicer res ni ustrezno in lahko pripelje do nejasne odločitve o pritožbi. Vendar pa se to v konkretnem primeru ni zgodilo, saj so vsi relevantni podatki o tem, na katero prvostopno odločbo se drugostopna odločba nanaša, razvidni tako iz uvodnega dela odločbe kot iz njene obrazložitve, s tem pa je po presoji sodišča v zadostni meri pojasnjena tudi vsebina izreka.

Ker je torej iz zbranih podatkov razvidno, da je bil ob vložitvi tožbe zoper izpodbijano odločbo pritožbeni postopek še v teku, je bila tožba vložena prezgodaj. Sodišče je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo (kot prezgodaj vloženo) s sklepom zavrglo.

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.