Jedro

Za zaključek, da je določen notarski zapis izvršilni naslov, je torej ključnega pomena, da je v tem zapisu določena konkretna obveznost (terjatev), da zavezanec v tem zapisu (ali posebnem zapisu) soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti in da je obveznost zapadla. To pa pomeni, da za izvršljivost notarskega zapisa sploh ni pravno pomembno, če je obveznost zavarovana in če je zavezanec soglašal s takšnim zavarovanjem. Zaradi tega lahko upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če razpolaga z izvršljivim notarskim zapisom, v katerem pogodbeni stranki nista dogovorili nobenega zavarovanja denarne terjatve (glede katere je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo), oziroma v katerem je dolžnik soglašal, da se omenjena denarna terjatev upnika zavaruje z ustanovitvijo neposredne zastavne pravice na dolžnikovih premičnih stvareh.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini.

2. Zoper ta sklep se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred sodišče prve stopnje. V pritožbi opozarja, da predstavlja sporni notarski zapis izvršilni naslov. V tem zapisu dolžnik izrecno soglaša z neposredno izvršljivostjo tega notarskega zapisa, in sicer glede vseh svojih plačilnih in storitvenih obveznosti, določenih v tem notarskem zapisu, posebej glede obveznosti plačila glavnice, obresti, nadomestil, stroškov in morebitnih zamudnih obresti. V tej zvezi pritožnik opozarja tudi na prakso višjih sodišč v Republiki Sloveniji.

3. Pritožba upnika je utemeljena.

4. Zastavna pravica na nepremičnini (členi od 242 do 248 Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ) spada med sredstva zavarovanja (prvi odstavek 240. člena ZIZ). Upnik ima namreč na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati zavarovanje te terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (243. člen ZIZ). Izvršilni naslov pa je tudi izvršljiv notarski zapis (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), pri čemer je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). V tej zvezi je pravno pomembno, da je izvršilni naslov tisti notarski zapis, v katerem je določena obveznost (glede katere je dovoljena poravnava) nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla (4. člen Zakona o notariatu, v nadaljevanju: ZN). Za zaključek, da je določen notarski zapis izvršilni naslov, je torej ključnega pomena, da je v tem zapisu določena konkretna obveznost (terjatev), da zavezanec v tem zapisu (ali posebnem zapisu) soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti in da je obveznost zapadla. To pa pomeni, da za izvršljivost notarskega zapisa sploh ni pravno pomembno, če je obveznost zavarovana in če je zavezanec soglašal s takšnim zavarovanjem. Zaradi tega lahko upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če razpolaga z izvršljivim notarskim zapisom, v katerem pogodbeni stranki nista dogovorili nobenega zavarovanja denarne terjatve (glede katere je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo), oziroma v katerem je dolžnik soglašal, da se omenjena denarna terjatev upnika zavaruje z ustanovitvijo neposredne zastavne pravice na dolžnikovih premičnih stvareh. Pravno stališče, ki ga v tej zvezi zagovarja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je torej napačno, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba.

5. V obravnavani zadevi sta stranki notarskega zapisa (3. člen) soglašali, oziroma je dolžnik soglašal, da so vse dogovorjene obveznosti v tem zapisu (plačilo glavnice, obresti, stroškov) ob zapadlosti neposredno izvršljive1, kar pomeni, da je v predmetnem postopku zavarovanja pravno pomembno edino vprašanje, ali je terjatev, glede katere upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, zapadla denarna terjatev.

6. Glede tega pravno pomembnega vprašanja pa sodišče prve stopnje zaradi opisane zmotne uporabe materialnega prava dejanskih okoliščin konkretnega primera sploh ni ugotavljalo2, zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo ter razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.

1 Dolžnik je soglašal, da lahko upnik izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku z rubežem in prodajo premičnega ali nepremičnega premoženja. 2 Zlasti v smeri, ali je denarna terjatev v višini 27.886,81 EUR (glede na določbe notarskega zapisa) zapadla ali ne.