Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je pri ugotavljanju prejemkov prosilke pravilno upošteval določbo drugega odstavka 21. člena ZSVarPre, pri čemer je sicer prejeti dohodek preračunal za obdobje treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge, kar pa po presoji sodišča ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločbe, saj je pri tem izhajal iz zadnjega prejetega mesečnega dohodka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pravdnim postopkom, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. II P 376/2011. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za brezplačno pravno pomoč med drugim izpolnjevati finančni pogoj, ki se ugotavlja v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Po določbi 12. člena ZBPP se finančni pogoj ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca ter njegove družine. Po določbi 20. člena ZSVarPre se pri tem upošteva povprečni mesečni dohodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Na podlagi predloženih listin je tožena stranka ugotovila, da je tožnica v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje, upoštevaje drugi odstavek 21. člena ZSVarPre, prejela plačo v skupnem neto znesku 1.623,69 EUR. Za hčerko A.A. tožnica plačuje preživnino v višini 20,93 EUR mesečno, zato hčerke ni mogoče upoštevati kot družinskega člana prosilke, temveč kot družinskega člana, za katerega je dolžna plačevati preživnino, zato se plačana preživnina odšteje od mesečnega dohodka. Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičen prosilec, katerega mesečni povprečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki v skladu z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 znaša 520,00 EUR. Mesečni dohodek tožnice zmanjšan za plačano preživnino pa znaša 520,30 EUR, zaradi česar tožnica po ugotovitvah tožene stranke ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi navaja, da je tožena stranka za ugotavljanje lastnega dohodka uporabila določbo prvega odstavka 20. člena ZSVarPre. Tako bi naj po ugotovitvah tožene stranke tožnica prejela plačo v skupnem neto znesku 1.623,69 EUR. Takšna ugotovitev pa je napačna. Tožnica se je zaposlila z dnem 1. 3. 2012 in je do vložitve prošnje prejela zgolj dve mesečni plači in sicer za mesec marec v znesku 541,23 EUR ter za april v enakem znesku. V obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje je tožnica tako prejela dohodke v višini 1.082,46 EUR, od česar je treba odšteti še plačano preživnino hčerki za trimesečno obdobje, to je skupaj 62,79 EUR. V obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje je tako dohodek tožnice znašal 1.019,67 EUR, kar povprečno za zadnje tri mesece znaša 339,89 EUR mesečno. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Od 31. 5. 2012 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) 260,00 EUR. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako znaša 520,00 EUR.

Pri izračunu lastnega dohodka se v skladu z določbo 20. člena ZSVarPre upošteva povprečni mesečni dohodek prosilca v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Situacijo, ko je prosilec šele začel prejemati periodični dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge, pa ureja drugi odstavek 21. člena navedenega zakona. Ta določa, da se v takšnem primeru upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožena stranka pri ugotavljanju prejemkov tožnice upoštevala navedeno določbo drugega odstavka 21. člena ZSVarPre, pri čemer je sicer prejeti dohodek preračunala za obdobje treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge, kar pa po presoji sodišča ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločbe, saj je pri tem izhajala iz zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Dohodek tožnice v mesecu pred vložitvijo vloge je znašal 541,23 EUR, kar v zadevi tudi ni sporno. Upoštevaje plačano preživnino v znesku 20,93 EUR je tožničin lastni dohodek znašal 520,30 EUR, kar pa presega predpisani cenzus v višini 520,00 EUR. Na višino navedenega cenzusa sta pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči vezana tako organ za brezplačno pravno pomoč kakor tudi sodišče, zato je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ko je zavrnila tožničino prošnjo, pravilna in zakonita.

Tožnica v tožbi ugovarja načinu izračuna povprečnega mesečnega dohodka, ker je do vložitve prošnje prejela izplačana le dva mesečna dohodka, glede na to, da se je zaposlila dne 1. 3. 2012, vlogo za BPP pa je vložila 1. 6. 2012. Zaradi navedenega meni, da bi moral organ pri ugotavljanju povprečnega dohodka upoštevati le dejansko prejeti plači do dneva vložitve prošnje. Kot je že obrazloženo v tej sodbi, navedeni tožbeni ugovor ni utemeljen. Situacija, ko je prosilec šele pričel prejemati periodični dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge, je posebej urejena v drugem odstavku 21. člena ZSVarPre, ki določa, da se v takšnem primeru upošteva kot lastni dohodek višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka. Tožena stranka je pri ugotavljanju dohodkov tožnice tudi upoštevala navedeno določilo, pri čemer je sicer brez potrebe izračunala dohodek za tri mesece v smislu drugega odstavka 20. člena ZSVarPre, kar pa ni vplivalo na pravilnost ugotovitve višine tožničinega dohodka.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Odločitev o stroških postopka pa temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.