Jedro

Kmetijska in gozdna zemljišča prosilca in članov njegove družine se po drugem odstavku 23. člena ZSV upoštevajo le pri ugotavljanju lastnega dohodka (katastrskega dohodka) prosilca. Teh nepremičnin zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju cenzusa iz prvega odstavka 23. člena ZSV.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru ugotovil, da je upravičenka A.A. brezplačno pravno pomoč, dodeljeno z odločbo tukajšnjega organa opr. št. Bpp 869/2010 z dne 16. 6. 2010, prejela neupravičeno (1. točka izreka) in da je dolžna Republiki Sloveniji povrniti sredstva izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 561,82 € v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe, do takrat brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. in 3. točka izreka). V obrazložitvi organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je bila tožnici kot upravičenki dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 1093/2008 z dne 5. 3. 2010 in izvedba brezplačne pravne pomoči zaupana odvetniku B.B. iz Maribora. Upravičenki je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena pod pogojem, da bo tudi po predložitvi zahtevanih dokazil oz. potem, ko bo sporočila zahtevane podatke o svojem premoženjskem stanju, izpolnjevala pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V skladu s podatki, ki jih je predložila in listinami, ki jih je pridobil organ za brezplačno pravno pomoč uradoma, je bilo ugotovljeno, da je upravičenka lastnica oz. solastnica več nepremičnega premoženja. Vrednost je ugotovilo s sodnim cenilcem, ki je izdelal cenitev na dan 14. 10. 2010. Ugotovljeno je bilo da nepremičnine pripisane k vl. št. 2923 k.o. ... v naravi predstavljajo večstanovanjski objekt, katerega vrednost znaša 688.000 €, solastniški delež tožnice pa 81291/100000, kar je vredno 559.282,08 €. Nadalje je tožnica lastnica do celote nepremičnine pripisane k vl. št. 2015 k.o...., ki v naravi predstavlja stavbno zemljišče v vrednosti 98.500,00 € in lastnica do celote nepremičnin pripisanih k vl. št. 318 k.o. ... V naravi gre za bivalni vikend z lopo in pripadajočimi zemljišči, vrednost nepremičnine znaša 85.000,00 €. Tožnica je tudi solastnica do ¾ nepremičnin pripisani k vl. št. 55 in vl. št. 125 k.o. ..., kjer gre za zidanico s pripadajočimi zemljišči v vrednosti 48.000,00 €, solastniški delež tožnice pa znaša 36.000,00 €. Do celote pa je tožnica lastnica nepremičnin pripisanih k vl. št. 113 k.o. ..., gre za dve zemljišči vredni 3.600,00 €. Vrednost celotnega nepremičnega premoženja tožnice – prosilke znaša tako 782.382,08 €, kar občutno presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,20 €) zato ni upravičena do dodeljene brezplačne pravne pomoči. Upravičenka je dolžna vrniti neupravičeno brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bila oproščena z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pri tem je določilo rok 15 dni od prejema tega sklepa, v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZBPP pa določilo tudi obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti v primeru nepravočasnega vračila.

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da je prava nevešča oseba, da je brez zaposlitve in brez socialne pomoči ter da jo preživlja mož s 618,00 € mesečne pokojnine. Navaja, da nepremičnina vl. št. 2923 k.o. ... ni več v njeni lasti in da je v zvezi z vknjižbo stanovanja v tej nepremičnini zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Sodišče bi moralo zato počakati na zaključek te zadeve. Prav tako se ne strinja z vrednostjo nepremičnin v k.o. ... in k.o. ... ter k.o. ..., ker gre za nepremičnine, na katerih so hipoteke. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Odločitev tožene stranke, ki je na podlagi podatkov tožnice in podatkov pridobljenih po uradni dolžnosti ugotovila, da njen lastni dohodek presega dvakratnik zneska minimalnega dohodka in torej ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, določenega v 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami) in da je iz tega razloga dolžna vrniti že prejeto nujno brezplačno pravno pomoč je pravilna, vendar pa ni zakonita. Za ugotavljanje premoženja prosilca se po določbi 14. člena ZBPP smiselno uporabljajo tudi določbe 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 3/07 s spremembami). V skladu z drugim odstavkom 23. člena ZSV se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva premoženje, ki daje dohodek in ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka. Po 23. členu ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP se zavrne prošnja za dodelitev BPP, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki presega višino (cenzus) 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar v obravnavanem primeru (na dan vložitve prošnje) znaša 13.771,20 €. Če odobritev nujne brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 36. člena ZBPP) ni bila utemeljena, se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (četrti odstavek 36. člena ZBPP).

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, to pa tudi med strankami ni sporno, je tožnica lastnica oz. solastnica vsega v izpodbijani odločbi navedenega nepremičnega premoženja. Med drugim tudi večstanovanjskega objekta in stavbnega zemljišča, katerih vrednost je bila ugotovljena s cenitvijo sodno zapriseženega cenilca in sicer za stanovanjski objekt v višini 688.000,00 € oz. glede na solastniški delež tožnice (8129/100000) v vrednosti 559.282,08 €, za stavbno zemljišče pa v višini 98.500,00 EUR. Zato je že na podlagi navedenega podatka utemeljena ugotovitev organa za brezplačno pomoč, da ima tožnica oz. njena družina premoženje v višini, ki presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, to pa utemeljuje ugotovitev, da ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena z odločbo št. Bpp 869/2010 z dne 16. 6. 2010, dodeljena neupravičeno. Glede na to, da je tožnica v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da znaša vrednost nepremičnine pripisane k vl. št. 318 k.o. ... (vikend) le 10.000,00 €, je imela tožena stranka podlago za cenitev tudi te nepremičnine, ki jo je ocenila na 64.740,00 EUR. Ni pa po presoji sodišča pravilna odločitev tožene stranke, ki je zemljišča, ki sodijo k navedeni nepremičnini, kakor tudi nepremičnine vpisane v vl. št. 55 in vl. št. 125 k.o. ... ter k.o. ..., ugotavljala s cenitvijo, saj gre za kmetijska in gozdna zemljišča, torej za premoženje, ki bi se po ZSV (drugi odstavek 23. člena) moralo upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnice (katastrski dohodek), ni pa ga mogoče upoštevati kot premoženje v okviru ugotavljanja cenzusa iz prvega odstavka 23. člena ZSV. Med lastne dohodke tožnice bi bilo po presoji sodišča treba upoštevati tudi prejete subvencije, kar je tožnica v obrazcu oz. prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči tudi navedla. Vendar navedena nezakonitost na pravilnost izpodbijane odločitve ni imela vpliva. Tudi v primeru, če bi tožena stranka premoženje, ki se po tem zakonu ne upošteva kot premoženje, pravilno upoštevala pri ugotavljanju lastnega dohodka (katastrski dohodek in subvencije), tožnica finančnega oz. premoženjskega pogoja prav tako ne bi izpolnjevala. Prav tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da solastniškega deleža nepremičnine, pripisane k vl. št. 2923 k.o. ..., ne bi smeli upoštevati kot premoženje, dokler se pravdni postopek (v zvezi s katerim ji je tudi bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč) ne bi zaključil. Tožnica je na podlagi podatkov zemljiške knjige še vedno solastnica navedene nepremičnine, zato dejstvo, da ji je bila v zvezi s tem premoženjem odobrena brezplačna pravna pomoč, na postopek ugotavljanja vrednosti tožničinega premoženja z upoštevanjem navedene nepremičnine, nima vpliva.

Ker se je tožena stranka pri svoji odločitvi oprla na ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje finančnega oz. premoženjskega pogoja, pri čemer se je po presoji sodišča pravilno sklicevala na določbo 14. člena v povezavi s 23. členom ZSV, je odločitev tožene stranke, ki je v konkretnem primeru ugotovila, da ima tožnica premoženje, ki presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in zato do nujne brezplačne pravne pomoči ni bila upravičena, pravilna. Glede na navedeno ji je bilo tako ob uporabi določbe 4. odst. 36. člena ZBPP tudi pravilno naloženo vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010).