Jedro

Ker takse ni plačala v celoti, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožeča stranka (v celoti) umaknila tožbo. Toženkin umik ugovora zoper sklep o izvršbi in tožničin delni umik predloga za izvršbo za ta del odločitve nista imela nobenega pomena.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se drugi odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (prvi odstavek izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 134178/2013 z dne 27. 8. 2013 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in ustavilo postopek (prvi odstavek sklepa). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 299,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče napačno odločilo, ko je ustavilo postopek in naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov, čeprav je v postopku uspela. Tožeča stranka je podala umik še pred potekom roka za plačilo sodne takse. Z vročitvijo vloge sodišču, s katero je upnik umaknil predlog zaradi izpolnitve, se je postopek končal. Taksna obveznost je nastala s prispetjem zadeve na pravdno sodišče, vendar bi po umiku predloga za izvršbo sodišče moralo terjati le 1/3 takse od tožeče stranke. Pri odločitvi o umiku bi moralo sodišče stroške postopka naložiti nasprotni stranki, ker je izpolnila obveznost po vložitvi predloga za izvršbo. Postopek se ni mogel zaključiti na podlagi domneve umika, ker tožeča stranka ni doplačala sodne takse, saj njena obveznost zaradi umika sploh ne obstaja. Prvo sodišče je zmotno uporabilo 158. člen ZPP. Tožeča stranka je upravičeno sprožila postopek, tožena stranka je plačala obveznost med postopkom, tožeča stranka pa je zato tudi umaknila predlog za izvršbo po izpolnitvi obveznosti. Zato je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške.

3. Tožena stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sklep o ugovoru dolžnika (tožene stranke v nadaljevanju) v izvršilnem postopku je bil izdan 8. 10. 2013 (pred umikom ugovora toženke 18. 10. 2013) in je postal pravnomočen 23. 10. 2013. Sodišče prve stopnje je kot pravdno sodišče prejelo spis 7. 11. 2013. Tedaj je nastala obveznost tožeče stranke za doplačilo takse za pravdni postopek (2. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Prvo sodišče je terjalo doplačilo takse v znesku 415,00 EUR s plačilnim nalogom z dne 18. 11. 2013. Ugovor tožeče stranke zoper ta plačilni nalog je prvo sodišče zavrnilo s sklepom z dne 24. 12. 2013, ki je postal pravnomočen 15.1. 2014. Tožnica je bila zato dolžna plačati za pravdni postopek še takso v znesku 415,00 EUR, vendar pa jo je v danem roku plačala le delno (v znesku 138,33 EUR). Ker takse ni plačala v celoti, je prvo sodišče pravilno štelo, da je tožeča stranka (v celoti) umaknila tožbo (tretji odstavek 105.a člena ZPP), zato je njegova odločitev v prvem odstavku izpodbijanega sklepa pravilna. Toženkin umik ugovora zoper sklep o izvršbi in tožničin delni umik predloga za izvršbo za ta del odločitve prvega sodišča nista imela nobenega pomena. Tožnica ni v celoti umaknila tožbe (predloga za izvršbo), zato je njena trditev o nižji taksni obveznosti pred izdajo izpodbijanega sklepa neutemeljena oziroma neupoštevna tudi iz tega razloga.

6. Ker je toženka umaknila ugovor zoper sklep o izvršbi, je s tem umaknila tudi zahtevek za povrnitev stroškov ugovora. Prvo sodišče zato ni imelo podlage za odločitev v drugem odstavku izpodbijanega sklepa, saj toženka glede na umik ugovora sama krije svoje pravdne stroške. V tem delu je tožničina pritožba utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep v drugem odstavku izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela glede glavne stvari. S pritožbo je uspela le v stroškovnem delu, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).